1984

Google Video omogoča tudi ogled celih filmov. In to klasike, na primer 1984.

Kaj pa copyright? Me ne briga. Kot Orwellov oboževalec sem si tale film z veseljem (spet) ogledal.

Alive!

Tako kot tistile medved sem se počutil danes zjutraj, ko je po dobrih štirih urah zazvonila ura za v fabrko.

Ampak sem preživel še en ponedeljek.

PS: Včeraj sem šel probat kako je s tistim plavanjem, ki ga moram opravit za izpit Divemastra. V predpisanem času sem preplaval dobrih 40% potrebne razdalje. Po mojem nisem imel tako slabih možnosti za izpit, odkar sem šel na blef delat Angleško fonetiko!

Folklora

Zadnje dni sem se ukvarjal s folkloro.

V petek sem šel obnavljat svoje znanje slovenske zimske folklore na smučišče Cerkno. Dričanja po snegu sem se v velikem loku izogibal dobri dve leti, odkar sem doživel Travmatično Izkušnjo z določenim švicarskim sranjem. Tokrat sem si raje nadel svoje stare Alpina čevlje in preživel dobre tri ure na snegu. Hm... Snegu? Po podatkih spletne strani smučišča Cerkno ga imajo 80 cm. Ne vem točno kje so merili, ampak temu bi prej rekel 30 cm (če bi bil zelo radodaren). Pa še ta je v glavnem hudo razmočen, kar spremeni smuko v pošteno garanje. Ne glede na vse našteto pa moram priznati, da se je prileglo. Miganje na svežem zraku, občutek, da si naredil nekaj koristnega zase...

Včeraj zvečer se je folklora nadaljevala. Tokrat v obliki kvazifolklorne predstave Fire of Anatolia v CD. Če bi plakat za tole videl nekje v Turčiji, bi se zadeve ognil kot hudič križa. Pa je naneslo, da sem že nekaj mesecev v Sloveniji (izleta v Egipt ne štejem) in sem se pustil prepričati v ogled predstave. Folklore je bilo v predstavi sicer le za vzorec, saj gre predvsem za mešanico baleta, stepa in orientalskih plesov. V plus bi zadevi štel predvsem hiter tempo in pa res veličastno število ljudi, ki so na odru. V minus pa neizvirno koreografijo in (po mojem skromnem laičnem mnenju) večinoma drugorazredne plesalce. So pa vsaj plesalke to malce ublažile z obilico gole kože.

TV avantura

Privoščil sem si izjemno avanturo. Televizijski večer s TVS1. Od Piramide pa do konca Odmevov.

Začetek je bil kar obetaven. Celo zabaven. Imitatorji so se zelo izkazali v vlogi Drnovška, Jankoviča in Blagnetove. Malo manj se je izkazala Erika. Po vsem tem času bi jo pa že lahko kaj naučili o tem kako se obnašaš pred kamero. (No, če bolje pomislim, morda pa tudi ne. Če jim v vseh letih ni uspelo narediti Maria manj lesenega, potem se Erika še kar dobro drži.)

Potem dokumentarec o tunelu v Sarajevu. Nič pretresljivo novega, posebej za tiste, ki smo mesto po vojni že obiskali.

Potem pa Odmevi. Naenkrat sem se spomnil zakaj ne gledam več naših informativnih oddaj. Hanžkovi sogovorniki so iz oddaje naredili totalen kurnik. Še posebej Peče, ki bi mu moral nekdo že enkrat povedat, da ni kul, če vsak govor začneš z isto frazo. Včasih so se mi klovni iz SNS zdeli vsaj zabavni. Sem odrasel jaz, se je izpel njihov humor ali so res postali še bolj bedni!? Skratka grrrr.... Da o tisti Barbiki iz NSi ne govorimo. Vsaj kak stavek več bi jo pa že lahko naučili!

Sem pa vsaj uspešno ozdravljen skušnjave po gledanju Odmevov. Za nekaj mesecev.

Pust je tu!

Letos si je tudi Ljubljana nadela pustno masko. Simpatično!

Jaz pa nimam pojma kako naj se našemim. Zvečer je žurka na kateri so maske zaželjene. Grrr... Ota hoče (boljša polovica je namreč dežurna, pa sem si priskrbel drug dejt), da greva skupaj kot aerobičarja.

No, pa saj imam še štiri ure. V zadnjih štirih sem uspešno bluzil po netu. Ni vrag, da ne bom kaj koristnega naredil tudi v nadaljnjih štirih!

Vzpenjača

Direktu kot viru informacij sicer ne zaupam preveč, ampak tokratna zgodba o vzpenjači, ima ravno dovolj podatkov, da ji kar verjamem.

Hvala Vika, ker si oživila ta famozni projekt, hvala Danica, ker si ga speljala do konca.

Moji pra pra vnuki (če jih bom imel) bodo hvaležni, da lahko odplačujejo ta fantastični projekt!

The Last Continent

Spet sem pri Terryju Pratchettu. Najbrž najboljša njegova knjiga kar sem jih prebral, najbrž se tako nisem režal že od Morta naprej. Že uvod pove dosti.

This is not a book about Australia. No, it's about somewhere entirely different which just happens to be, here and there, a bit . . .australian. Still. No worries, right!?

Nadaljuje se v tem stilu. Rincewind izumi Vegemite in odkrije skoraj vse možne uporabe besdne zveze no worries, Bursar je down under na trenutke čisto normalen, del osebja UU odkrije seks in ščurki so krona evolucije (zdaj bom imel slabo vest, ko jih bom naslednjič pobijal po kakšni hotelski sobi).

Skoraj drobni tisk: Knjiga definitivno ni za začetnike v/na Discworldu. Za vrstni red branja se lahko obrnete semle ali preprosto preberete vse od prve knjige dalje. Zabava zagotovljena.

David, Victoria in Ali G

Ne vem kdaj sem se nazadnje tako narežal kakšnemu intervjuju. Prvi dve vprašanji sta klasični - kje sta se spoznala, David, si bil že prej navdušen nad Spice Girls, potem pa šok: si že prej kdaj videl kakšno Victorijino sliko in si ga vrgel na roko...

Ampak saj to sta morala pričakovati. Če greš na intervju z Ali Gjem, potem pač ne moreš pričakovati, da jo boš odnesel kako drugače. Ali G je kul ravno zato, ker lahko vpraša vse tisto, česar si noben normalen novinar / voditelj ne bi upal. Britanci so gotovo uživali v temle, tudi jaz sem. Zraven pride namreč še faktor škodoželjnosti. Češ he, he, prav jima je prasca bogata zvezdniška.

Me je pa pričujoči intervju spet napeljal na razmišljanje o slovenski (em..., ne najdem besede) estradi, smetani(?), skratka naših zvezdnikih. In sem razmišljal, da bi težko katerikoli od naših glasbenih sirot privoščil kaj takega. Mogoče Janu Plestenjaku ali pa Saški Lendero, ki je vedno videti vsa fina. Pa Heleni Blagne. Ne predstavljam si pa, kako nek komik secira Alyo ali bognedaj Piko Božič.

Pravzaprav se mi zdi, da Hribar v HriBaru počne nekaj podobnega. Ampak tisti intervjuji so za moj okus bolj mučni kot zabavni. Kdo pa so pravzaprav slovenski zvezdniki, ki jim res lahko zavidamo? Spet mi pade na pamet Jan. Denarja ima dovolj (ne zaradi glasbe, ampak pustimo to), ženske se lepijo nanj, njegovi komadi so pa non-stop na radiu. Večini drugih 'zvezdnikov' pač manjka denar, da bi jih lahko jemal kot prave zvezde.

Turistas

Po dolgem času so me spravili v kino. No, pravzaprav sem se brez pregovarjanja pustil spraviti. Povzetek filma je bil kar zanimiv, pa seveda se dogaja v Braziliji. Še več, skupina backpackerjev doživi nesrečo na avtobusu za Belem, v meni najljubšem delu Brazilije torej.

No, nič vam ne bo škodilo, če tole zadevo v kinu preskočite. Kakšnih osupljivih lepot Brazilije ne boste videli. Na platnu je sicer kopica razgaljenih deklet, ampak to je tudi vse. Zaplet je precej slabokrven, razplet še toliko bolj, tudi kakšne pretirane grozljivosti ni. Bleda wannabe kopija filma Krvavi hostel.

Guglofil

Z Vorantzem že dlje časa ugotavljava, da bo v slovenščino treba uvesti besedo guglofil. Lahko je v začetni fazi tudi googlofil ali morda celo googlefil, kratko guglanje pokaže, da je slednja v angleščini (kot Googlephile) celo bolj v uporabi. Sam vsekakor glasujem za izpuščanje nemega -e in uporabo medponskega obrazila -o-. Tako kot je zapisano v naslovu torej.

Ne glede na svojo guglofilskost pa sem ta teden naletel na prvo guglovo storitev, ki me ni navdušila: Google Desktop. Zanimiva igračka za nekaj ur, ampak pravega navdušenja v meni ni zbudila. Edini Gadget, ki me je zanimal je tisti za Google Calendar. Pa se ni ravno izkazal.

Sem se pa zato navdušil nad Readerjem. Em... Spet odkrivam toplo vodo, vem. RSS Feedov bi se moral že davno navaditi, ne pa da sem vsak dan ročno klikal na vse svoje najljubše bloge.

Alya in 'laptop'

Iz zadnje Nove (em... berem jo za službene potrebe!:):

Alya je napredna, ima dva računalnika... Svojemu prenosnemu računalniku celo ljubkovalno pravi laptop.

Prosim!? Vau. Kako pa pravi avtomobilu? Mogoče mu ljubkovalno reče avto. Ali mobilni telefon. Mu ljubkovalno reče mobitel? Kr neki!

Brezplačni legalni mp3

Danes me je presenetil mail z založbe Menart. Na svoji spletni strani po novem ponujajo brezplačen prenos mp3jev.

Na voljo je sicer le nekaj Menartovih slovenskih in hrvaških izvajalcev, pa vseeno... Zelo zanimiva poteza. So morda ugotovili, da bodo več denarja zaslužili od uvertur in mobilnih melodij?

Kakorkoli že, po novem se lahko pohvalim, da sem lastnik legalno prenešenega komada Voda skupine Dan D. Prenos je trajal približno 30 sekund, ker imajo hudo dobro povezavo. Simpatično. Saško Lendero, Wernerja, Atomik Harmonik, Jana Plestenjaka in podobne jim pa pustim.

Pogrešane niso našli...

...tako so zapisali na 24ur. Jaz pa iz prve roke dodajam tole.

PRS je ponovno aktiviral svoje vrste. Tokrat smo iskali pogrešano Metko Alič, ki je izginila neznano kam 26. decembra. Menda se je izgubila na poti v psihiatrično bolnišnico Polje. Ker je zraven Ljubljanica, so svojci predvidevali, da bi pri iskanju lahko kaj pomagali tudi potapljači.

In smo šli v akcijo. Naša skupina je dobila območje malo pod fužinskim mostom. Najprej preiskali otoček, kjer razen ene ogromne nutrije ni bilo nič posebnega. Potem pa pod vodo. Temperatura vode po podatkih iz mojega Gekkota 7 stopinj Celzija, vidljivost kak meter in pol in seveda močan tok. Krasne razmere za iskanje. Najprej smo prečesali en del, potem smo skušali Petru z vrvjo spuščeno z mostu pomagati, da bi šel še v srednji del, kjer je tok najmočnejši. Ker sva s Katjo vzela vrv in šla na most, so me totalno razjezili na mostu zbrani firbci, ki so ves čas pametovali kako moramo to in ono. Seveda nikomur ne pade na pamet, da bi se ponudil za kakšno pomoč ali malo umaknil, če je na poti. Grrr...

Ostalo pa itak veste iz poročil. Pogrešane nismo našli. Čez par dni bodo poskusili še na delu, ki ga danes nismo mogli preiskati.

Zima, zima bela...

Zadnjič sem po dolgem času zavil na Gorenjski konec in ugotovil, da imajo tam kar prepričljivo zimo. Nisem še raziskal, če morajo za to plačevati kakšen dodaten prispevek, je bilo pa zanimivo videti malo snega kar po tleh, pa drevesih, pa parkiriščih...

Medtem v je v Ljubljani nastala fotka, ki sem jo poimenoval Uživanje v spomladanskem soncu.

Slika je nastala z igračko po imenu Sony Ericsson W850i. Po enem mesecu sem se ga že kar lepo navadil in bi ga zdaj ocenil kot spodoben telefon in odlično igračko.