City Break

Zaenkrat mi še ni uspelo najti slovenske ustreznice za city break. Mestni odmor? Fuj! Vsekakor pa so ravno city breaki zadeva s katero se zadnje čase kar dosti ukvarjam.

Glede na to, da sem si v osnovi tale blog predstavljal predvsem kot zbirko popotniških zapisov, bi veljalo kaj zapisati tudi o city breakih. Ampak se mi po drugi strani v popotniški karieri skoraj ne zdijo omembe vredni. Podaljšani vikendi v tujih mestih so pač rahla popotniška šlamparija. Lahko pa se zgovorim, da so nuja, ki jo narekuje služba. Namesto, da bi si vzel res pošten odmerek časa za brskanje po mestu, si pač vzamem toliko časa, da v službi to najmanj opazijo. Pa da je vsaj deloma zadovoljen moj potepuški instinkt.

V letu 2008 sem opravil že tri takele mestne obiske. Prvi je bil še najbolj popotniški. Tromso, Norveška. Sredi januarja. Malo za hec, malo za res. Predvsem zato, da si ogledam kakšna je opevana polarna noč. Dobil sem več kot sem pričakoval. Polarni sij, večna noč in sneeeeeg. Kot bi bil na smučanju v kakšni avstrijski gorski vasici, ki ima zraven še morje. Odklop! Priporočam predvsem izkušenim popotnikom. Za cene seveda ne odgovarjam!

Druga destinacija. Dunaj, Avstrija. Dolgčas, boste rekli. Že res, da smo Slovenci vse glavne znamenitosti Dunaja absorbirali že z materinim mlekom. Pa ima naše najbližje velemesto vseeno ponuditi še kaj. Priporočam komurkoli, kadarkoli. :)

Pa še izlet preteklega vikenda. Varšava. Prestolnica, kjer je na vsakem koraku prisotna senca Druge svetovne vojne. Menda so po varšavski vstaji, ki je ne smete zamenjati z vstajo v getu, sistematično uničili vse poljske kulturne spomenike v Varšavi. Sicer so se Poljaki strašansko potrudili in obnovili kar pošten del starega mesta, ampak vseeno se mi je vse skupaj zdelo nekako sterilno. Sram me je priznati, ampak še najbolj me je navdušil trgovski center Zlate terase s svojo moderno arhitekturo.