Folklora

Zadnje dni sem se ukvarjal s folkloro.

V petek sem šel obnavljat svoje znanje slovenske zimske folklore na smučišče Cerkno. Dričanja po snegu sem se v velikem loku izogibal dobri dve leti, odkar sem doživel Travmatično Izkušnjo z določenim švicarskim sranjem. Tokrat sem si raje nadel svoje stare Alpina čevlje in preživel dobre tri ure na snegu. Hm... Snegu? Po podatkih spletne strani smučišča Cerkno ga imajo 80 cm. Ne vem točno kje so merili, ampak temu bi prej rekel 30 cm (če bi bil zelo radodaren). Pa še ta je v glavnem hudo razmočen, kar spremeni smuko v pošteno garanje. Ne glede na vse našteto pa moram priznati, da se je prileglo. Miganje na svežem zraku, občutek, da si naredil nekaj koristnega zase...

Včeraj zvečer se je folklora nadaljevala. Tokrat v obliki kvazifolklorne predstave Fire of Anatolia v CD. Če bi plakat za tole videl nekje v Turčiji, bi se zadeve ognil kot hudič križa. Pa je naneslo, da sem že nekaj mesecev v Sloveniji (izleta v Egipt ne štejem) in sem se pustil prepričati v ogled predstave. Folklore je bilo v predstavi sicer le za vzorec, saj gre predvsem za mešanico baleta, stepa in orientalskih plesov. V plus bi zadevi štel predvsem hiter tempo in pa res veličastno število ljudi, ki so na odru. V minus pa neizvirno koreografijo in (po mojem skromnem laičnem mnenju) večinoma drugorazredne plesalce. So pa vsaj plesalke to malce ublažile z obilico gole kože.