Zadoščenje / privoščljivost

Danes sem v gneči pred Celovško (med vračanjem iz Kranja ob 8:15 zjutraj) doživel krasen trenutek privoščljive zadoščenosti. Je bila škodoželjnost? Kaj pa vem...

Vedno gledam vse tiste voznike, ki veselo zavijajo nekam desno z glavne ceste in se potem štulijo nazaj na Celovško, misleč koliko časa so prihranili. Danes sem v koloni v vzvratnem ogledalu opazil jako všečno gospodično v Golfu. Tudi ona je podlegla skušnjavi in se zapeljala na stranske ceste tam na desno.

Čez nekaj sto metrov sem Golfa in njo ponovno ugledal na stranski cesti ob Celovški (pojma nimam kako se ji reče, tista pred obračališčem LPP). No, lahko povem, da se je na Celovško uvrstila vsaj eno zeleno luč za mano.

Vem da je grdo, ampak se mi je zdelo prav fino.

Sepadiver

Izlet na SOF sem izkoristil še za shopping v Italiji. Konkretneje v Sepadiverju tik za mejo.

Po novem sem ponosni lastnik naslednjih igračk: Mares Abyss regulatorja, Mares Rebel octopusa in kompenzatorja plovnosti Scubapro T-One. Kompenzator je sicer bolj začetniški, se mi pa zato zdi še bolj trpežen kot nekatere bolj fancy Scubapro variante.

Moram pogruntat kako in kje bi naslednji vikend vse skupaj sprobal!

Viktorji - rdeča preproga

A jim je res treba tako na dolgo in široko težit s temi modnimi modrovanji!? Ravnokar sta šli mimo Taja in Anja s TLP pa jih ni nihče niti povohal. Sicer pa itak vsako leto zgubljam živce, ko gledam te kokoši, ki modrujejo o modi.

SOF

Letos sem končno uspel prilesti do tega silnega festivala o katerem poslušam že par let. Saj ne, da sem se udeležil kakšnih predavanj ali seminarjev. Šel sem na bolj koristne stvari.

Najprej Dnevnikovo regato. Simpatično organizirano, tudi veter so nam priskrbeli. Za popolne začetnike (razen skiperja in še enega člana smo bili sami analfabeti) smo se tudi kar dobro odrezali. Vsekakor smo bili prepričljivo boljši od Simobila in v zadnjem plovu prehiteli celo solidno Popovo ekipo. Res je sicer, da so Popovci morali delati še kazenski obrat, ampak za to so si krivi čisto sami.

Sledila je podelitev nagrad. Katarina Čas in Napo sta izkazala kot kar spodoben voditeljski par. Je bila pa celotna zadeva absolutno predolga. Razumem, da so mnogi oglasi dobili več nagrad, ampak a je bilo res treba vsakič predvajat vse 4 Cityjeve oglase za Infond!? (Pustimo ob strani dejstvo, da očitno strokovna žirija nima pojma o radijskih oglasih.)

In potem seveda glavna točka večera. SOFovski zaključni veležur. Muzika še kar, vzdušje tudi, kmalu je zmanjkalo kozarcev, nato je zmanjkalo še Jacka...

Danes zjutraj se je prilegla kava v portoroškem Cacau. Zanimivo, da je bilo tam precejšnje število obrazov s SOFa. Brez težav si jih prepoznal po bledici, zabuhlosti in podočnjakih.

Adria Airways

Načeloma rad letim. Verjamem, da ljudje, ki so res pravi frequent flyerji (em... pogosti letelci?) ne marajo letališč. Ampak zame je izlet na letališče še vedno nekaj posebnega.

Nisem pa ljubitelj našega nacionalnega letalskega prevoznika. Vse preveč slabih izkušenj imam z njimi. Včeraj so mojim slabim izkušnjam dodali še eno. Let iz Munchna, ki naj bi vzletel ob 20:40 je namreč priletel opolnoči! Vem, lahko bi bilo huje. Lahko bi nas enostavno vrgli na let naslednji dan. Ampak vseeno...

Najbolj neverjetno je, da menda ni bilo krivo vreme, ampak okvara na letalu. Nas je pa potem na Brniku ob pol dveh zjutraj pričakala prava idila.

Triskaidekafobija

Triskaidekafobi - zdržite. Saj je samo en dan!

Bambus

Projekt, ki ga sam pri sebi imenujem tudi mitični projekt, mi zadnje čase požre ogromno časa. Zato sem spustil kopico blogu prijaznih tem. Ampak prigoda prejšnjega (em, ne zadnjega, ampak onega prej) petka mi pa še vedno ne da miru.

Začelo se je na poslovni večerji. Mimogrede prvi pravi v moji karieri. Malo smo debatirali o mitičnem projektu, ampak po štirih dneh intenzivnega dela, smo ga imeli vsi vrh glave. Tudi Markus, naš svetovalec iz tujine.

Beseda je dala besedo, izmenjali smo cel kup anekdot, radijskih in neradijskih, predvsem Markus je navdušeno testiral slovenske alkoholne radosti in beseda je nanesla na Cockto. Naenkrat smo mu vsi hiteli razlagati o takih in drugačnih vrlinah te naše (resnici na ljubo) fejk Coca-Cole. Seveda je natakar hitro prejel naročilo za eno flaško pijače naše in vaše mladosti.

Trenutek resnice. Markusu nalijemo Cockto, poskusi jo in se vljudno nasmehne.
It's OK, but it's a bit too sweet.
Še malo podebatiramo in vpraša, če obstaja kakšna pijača, ki jo zmešaš s Cockto.
Ja, rdeče vino.
Zaprepaden pogled.
Red wine?, vpraša nejeverno.
Aha. Rdeče vino.
Noooo, you're joking.
Ne, resno, rdeče vino. Temu rečemo bambus. Prava študentska pijača.
No way!
In seveda ima kar naenkrat pred sabo bambus. Ki mu je všeč. In ne, nikoli ni pil česa takega, čeprav je Popotnik na kvadrat.

Evo, kul. Toliko, da vem za naslednjič, ko bom imel kake goste iz tujine. Vsi hočejo vedeti, kaj posebnega pijemo v Sloveniji. Pa v bistvu nismo nič kaj izvirni. Ja, imamo dobro vino, mnogim je všeč naše pivo, kakšni domači likerji so jim zanimivi, ampak hej... Bambus! To je pa nekaj res odštekanega.

Si kar predstavljam, kako bo Markus nekega dne sredi Indije razlagal nejevernim gostiteljem, kako je tam v Sloveniji pil nek lokalni približek Coca-Cole in rdeče vino. In vsi okrog mize bodo zamišljeno zmajevali z glavo. Glej, glej kaj vse si ljudje zmislijo!

Ceca ponovno

Saj ne, da sem njen fan. Poznam približno pol njenega komada. Nekaj o Draganu al kaj že (sej bi lahko poguglal, pa se mi za Ceco ne da).

Me je pa danes presenetil zgornji listič. Česa takega v Ljubljani še nisem videl!

Kulturni dan

Takole, danes je bil spet čas za kulturo.

Napišem lahko le, da je moj bratranec car. Zakaj? V zelo všečno embalažo mu je uspelo zapakirati kulturni večer, ki bi sicer pritegnil desetkrat manj ljudi. Čestitke za odlično petje in odličen marketing!

Drevesa na Resljevi

Glede na to, da so mi dober teden nazaj požagali prekrasno lipo prav pod balkonom, me je razveselilo zagotovilo iz županskega urada, da bodo posadili nova drevesa. Trenutno so nam posadili predvsem cel kup količkov.

Me veseli, da nisem edini, ki ga je tole zbodlo. Zadevo so konkretneje raziskali na Vesti.

Življenje

Med brskanjem po Internetu sem slučajno naletel na globok zapis nekega bloggerja o smrti.
Očitno nekateri ljudje jemljejo bloge in življenje čisto preveč resno.

Ker nerad obremenjujem bralce s pretirano resnostjo, sem se spomnil enega od zapisov Mojstra Pratchetta (malo vzeto iz konteksta, pa vseeno čisto razumljivo):
"I really should talk to him. He's had a near-death experience!"
"We all have. It's called living."
Hogfather