5. kyu

Lahko se pohvalim, da sem kljub dopustu včeraj uspešno polagal 5. kyu ali Gokyu. Kar pomeni, da sem se končno znebil belega pasu.

Zdaj pa veselo na delo. Še malo pa bom tudi Heian Godan obvladal kot tale stric.

Sharm el Sheikh

Teden dni dopusta hitro mine,
socialna pa kaj več ne da...

OK. Ni dala socialna, je bil pa Sharm vsekakor najcenejša opcija za teden dni dopusta. 280 v naši novi valuti, let, hotel in takse ter ostale drobnarije. Seveda v totalni last minute varianta. Plačano v sredo, odhod v soboto.

Prihod v Sharm in šok. Najprej šok, ko sem se po dobrih 15 letih spet znašel na avtobusu turistične agencije. Po uvodnem nagovoru sem komaj čakal, če bo morda vodička povedala tudi, da si moramo obrisati rit po opravljeni veliki potrebi. Začuda je to izpustila, ampak vse ostalo je pa povedala. Za nadaljnje informacije bo pa na voljo v našem hotelu jutri ob 10:30. Aham, komaj čakam.

Drugi šok, ko sem videl to silno čudo, ki ga imenujejo Sharm el Sheikh. Hotel ob hotelu in tega ni konca. Vmes sami taksisti, pa bari, pa klubi, pa štacune. Vse prijetno sterilno, polno neona in oh in sploh.

Ampak misija je bila itak potapljanje. No, tudi to je v Sharmu postalo totalna industrija. Cene evropske (dražje od slovenskih) - paket 10 potopov 150 €, izposoja regulatorja 9€ na dan, plavutka 3€ na dan. Naenkrat mi je bilo žal, da nisem svojih mega velikih plavuti vendarle stlačil nekam med prtljago. Po 20 minutnem pogajanju nama uspe ceno malce znižati, ampak minimalno.

So pa potopi odtehtali svoje. Moji favoriti - Ras Katy, Jackson Reef, Ras Ghozlani.

Predzadnji dan še skok v Dahab. Ta nama je bil že malo bolj všeč. Sicer še relativno turističen, ampak kraj z dušo. In seveda tam kronska potopa - Canyon in Bells/Blue hole. Fantastično.

Slikic žal ni, kriv je Matjaž, ker je pokvaril svoje podvodno ohišje. ;) Ima pa zato stric Google cel kup slik.

Staramo se...

Če bi mi 15 let nazaj kdorkoli izjavil, da se mi bo kdaj zahotelo slišati kakšne New Kids on the Block, bi ga verjetno direkt na gobec. Ali pa bi mu vsaj na smrt zameril. Khm... Preskočimo 15 let in človek ugotovi, da stvari sčasoma pridobijo neko nostalgičnost.

Priznam, danes sem skočil na Youtube in prisluhnil temule:

Službeni Nurnberg

No, pa je tudi mene doletela službena pot. Trenutno še vedno v Nurnbergu, bolj natančno v Schweigu. In hm... ne, niti ni tako zabavno kot potovati po svoje. Nemci nam itak narekujejo tempo od jutra do večera. Vmes pa tu in tam najdemo kakšno urico za kratek sprehod po mestu. Sem pa prijetno presenečen nad starim delom Nurnberga. Super!

Pogled iz hotelske sobe

Grad

Nova igračka - 2. del

No, še par sličic narejenih z novo igračko. Saj pravim. Za telefon niti ni slab fotoaparat. Vzpenjače pa raje ne bi komentiral.

Nova igračka

Skrajni čas bi bil, da kaj novega napišem. Ampak me zadnje čase okupira nova igračka, ki sliči na ime SonyEricsson W850i, videti je pa takole:
Vtisi zaenkrat. Kot telefon dela v glavnem odlično (če nima ravno UMTS omrežje kakih problemov, včeraj jih je imelo), kot kamera presenetljivo dobro, kot MP3 player tudi. Edino pri prenosu prek USB se pa zadeva lahko konkretno zatakne. Včasih tako konkretno, da sem že trikrat posegel po skrajnem sredstvu (baterijo ven).

In memoriam 2006

Drago koledarsko leto 2006. Dosti nenavadnega si mi napletlo, ampak po enem letu se morava posloviti. Lepo se imej skupaj z ostalimi, ki že počivajo kot del zgodovine. Nekateri se te bomo še dolgo spominjali, tudi če ne vedno zaradi najlepših reči. Počivaj v miru!

Vsekakor je bilo slovo od 2006 za Ljubljano eno od zanimivejših v zadnjem času. Prvič odkar imam ljubljansko državljanstvo, me je kakšen silvestrski koncert tako navdušil, da sem si ga dejansko želel ogledati. Govorim seveda o Magnificu na Kongresnem trgu. Stari maček se je tudi tokrat izkazal. Svoje uspešnice je priredil v lahkotno mešanico funka in countryja, recimo Gospod težko sem ponižen smo slišali pa kar v valček verziji.

No, še bolj kot Magnifico sam, me je pravzaprav zanimal nastop meteorsko uspešnega dvojca, ki je svoje čase nastopal pod njegovim okriljem. Da Phenomena sta svoje odigrala kar korektno, le komunikacijo z občinstvom bosta morala še trenirati. :)

Aja, pa če že kritiziram - ozvočenje na Kongresnem trgu me ni najbolj navdušilo. Je pa res, da bi bilo najbrž bolje, če se ne bi počutil kot da sem nekje na fronti. Po trgu je non stop pokalo, cvililo, žvižgalo. Vsake toliko je padla tudi kakšna petarda, ki je bila slišati bolj podobno kakšni granati. Sploh pa od kod ljudem toliko denarja!? Saj vsa ta pirotehnika ni bila ravno zastonj!

PS: Ko smo ravno pri zapravljanju denarja - obstajajo ljudje s katerimi sem mogoče spregovoril 5 besed v življenju, pa mi vseeno pošiljajo SMSe s čestitkami. Očitno pošljejo SMS vsem, ki jih imajo v imeniku. Zakaj!? Da ne govoimo o tej obupni folklori pošiljanja skrajno osladnih sporočil... Še najbolj me je razveselil znanec Mark iz Anglije, ki se je toliko potrudil, da mi je poslal preprosto voščilo v slovenščini. Samo Srečno novo leto, pa je bilo dovolj za pozornost. Hvala Mark. In hvala vsem tistim, ki ste se vzdržali osladnosti.