O življenju, vesolju in sploh vsem

Moja mali peskovnik drugič

2010-06-21T12:27:00.002+02:00

Oglej si zemljevid Koraki za Pomežik soncu v velikem oknu.

2009-12-17T16:19:00.021+01:00

View 22.000 krofov Radia 1 in a larger map

Intrepid Ibis

2008-11-08T11:21:00.002+01:00

Najnovejši okus Ubuntuja s kodnim imenim Intrepid Ibis, me je spet za nekaj časa odvrnil od pingvinskih operacijskih sistemov. Back to Windows. Očtino je problem v grafični kartici, ki jo imam na laptopu.

Bogsigavedi za kakšen banalen razlog gre. Ampak trenutno se mi s tem pač ne da ukvarjat.

Keep It Gay

2008-06-08T21:41:00.002+02:00

Internet. The final frontier... Na netu najdeš vse živo. In v tej zakladnici človeške modrosti in neumnosti, se med brskanjem včasih najde kakšna res bizarna zadeva. Recimo tale pesmica na Youtube.

Takoj, ko sem ugledal naslov, mi je bilo jasno, da gre za zabaven lingvistični anahronizem. Keep It Gay je takrat pač lahko pomenilo samo eno. Rad bi videl pop skladatelja, ki bi se dandanes podpisal pod tole.

Festival pomladi

2008-05-31T23:41:00.003+02:00

Velika žurka, ki so jo pripravili v okviru Festivala pomladi, nama je prijetno popestrila večerni sprehod. Če nič drugega, je bil krasen občutek, da sem prvič po uvrstitvi Slovenije na SP v nogometu, lahko brezskrbno hodil po sredi Slovenske ceste.

Na asfaltu se je našlo pa nekaj zabavnih stvaritev. Do prvega dežja...

Bil je lep poletni dan

2008-05-30T19:33:00.003+02:00

Včeraj sem končno dobil v roke svoj najnovejši predmet poželenja. Ixus 860 IS. Canon seveda.

Mogoče na pogled manj impresiven od prejšnjega digitalca, ampak po kvaliteti fotk ne bi rekel, da je mini trotelziher. In sem ga peljal na sprehod v Staro Ljubljano. Kot se spodobi za pravega turista, sem seveda navdušeno slikal vse živo.

Tole je jagodni izbor. Vse slikano s popolno avtomatiko, ker se mi kot pravemu Japončku ni dalo ukvarjat z nastavitvami.

Ja, Captain America se je včeraj dejansko sprehajal ob Ljubljanici. Menda se mu je zdelo zabavno, da bi se malce našemil. Seveda je bil Američan.

Tu negde blizu

2008-04-28T19:27:00.002+02:00

Z boljšo polovico sva nedeljo izkoristila za manjši kolesarski izlet po Ljubljani. Na poti nazaj proti centru, sva namesto po Celovški, zavila v male uličice, ki potekajo bolj ali manj vzporedno. In ugotavljala, da so nekatere hiše v soseski ultra hude in imajo strašansko simpatične vrtove. Potem pa sva malce pred pivovarno vendarle zavila proti Celovški.

Moj nos je takoj zaznal, da je v bližini žar. Seveda, gostilna Keršič! Sicer do včeraj še nikoli nisem jedel pri njih, sem se pa že neštetokrat peljal mimo. Pa sva stopila k njim na dvorišče. In doživela popoln odklop.

Komentar moje boljše polovice: "Kratek izlet je bil, da sva prišla 1500 kilometrov južneje."

Mogoče ni bilo čisto 1500 kilometrov, vsekakor pa sva se počutila, kot bi bila v pristni restavraciji z žarom, nekje sredi Balkana. Urejenost dvorišča me je še najbolj spomnila na Skopje, uradni jezik pa je bil ta dan srbski. Šele po približno pol ure se mi je posvetilo, da je za nekatere vendar velika noč. Nič čudnega, da sva komaj dobila mizo.

Pa ocena restavracije? Imajo spodobno pleskavico, dobre lepinje in odličen kajmak. Šopska solata je bila sicer dobra, ampak malček preveč okisana in naoljena. Cene spodobne, izkušnja pa "priceless".

Prihaja Hardy Heron

2008-04-04T18:44:00.000+02:00

Še ena geekovska.

Moj najljubši okus Linuxa bo kmalu še boljši.

City Break

2008-03-18T21:56:00.002+01:00

Zaenkrat mi še ni uspelo najti slovenske ustreznice za city break. Mestni odmor? Fuj! Vsekakor pa so ravno city breaki zadeva s katero se zadnje čase kar dosti ukvarjam.

Glede na to, da sem si v osnovi tale blog predstavljal predvsem kot zbirko popotniških zapisov, bi veljalo kaj zapisati tudi o city breakih. Ampak se mi po drugi strani v popotniški karieri skoraj ne zdijo omembe vredni. Podaljšani vikendi v tujih mestih so pač rahla popotniška šlamparija. Lahko pa se zgovorim, da so nuja, ki jo narekuje služba. Namesto, da bi si vzel res pošten odmerek časa za brskanje po mestu, si pač vzamem toliko časa, da v službi to najmanj opazijo. Pa da je vsaj deloma zadovoljen moj potepuški instinkt.

V letu 2008 sem opravil že tri takele mestne obiske. Prvi je bil še najbolj popotniški. Tromso, Norveška. Sredi januarja. Malo za hec, malo za res. Predvsem zato, da si ogledam kakšna je opevana polarna noč. Dobil sem več kot sem pričakoval. Polarni sij, večna noč in sneeeeeg. Kot bi bil na smučanju v kakšni avstrijski gorski vasici, ki ima zraven še morje. Odklop! Priporočam predvsem izkušenim popotnikom. Za cene seveda ne odgovarjam!

Druga destinacija. Dunaj, Avstrija. Dolgčas, boste rekli. Že res, da smo Slovenci vse glavne znamenitosti Dunaja absorbirali že z materinim mlekom. Pa ima naše najbližje velemesto vseeno ponuditi še kaj. Priporočam komurkoli, kadarkoli. :)

Pa še izlet preteklega vikenda. Varšava. Prestolnica, kjer je na vsakem koraku prisotna senca Druge svetovne vojne. Menda so po varšavski vstaji, ki je ne smete zamenjati z vstajo v getu, sistematično uničili vse poljske kulturne spomenike v Varšavi. Sicer so se Poljaki strašansko potrudili in obnovili kar pošten del starega mesta, ampak vseeno se mi je vse skupaj zdelo nekako sterilno. Sram me je priznati, ampak še najbolj me je navdušil trgovski center Zlate terase s svojo moderno arhitekturo.

Alter Bridge

2008-02-06T17:23:00.000+01:00

Sicer je bil koncert že v nedeljo. In zdajle je sreda popoldan. Ampak hitreje mi ni uspelo potegnit fotografij s telefona. (Vsak izgovor je dober.)

Alter Bridge so se fantastično izkazali. Tudi mladci Enjoy Destroy, ki so nastopili kot predskupina niso bili slabi. So bili pa malček izven konteksta. Moderni ameriški metalski zvok in britpopovsko garažno ustvarjanje pač ne gresta čisto skupaj.

Največji hit koncerta - Broken Wings.

Še nekaj trivialnih ugotovitev:

- Avstrijci v zaprtih prostorih še vedno navdušeno kadijo. Fuj.

- Mladina ne sme piti žganih pijač. Druge oblike alkohola očitno niso problem.

- Tudi s telefonom se da narediti kakšno še kar spodobno koncertno fotko.

Rop stoletja

2008-01-24T12:52:00.000+01:00

Po mojem ni dvoma, da gre za rop stoletja. Ali vsaj goljufijo stoletja.

Med kolegi se je takoj porodilo vprašanje, kaj vse lahko storiš s petimi milijardami evrov. Si kupiš recimo Piran? Piran in Bled? Ti potem ostane še za kakšno otočje v Pacifiku?

Retorično vprašanje

2008-01-06T20:28:00.000+01:00

Resno me zanima koliko časa bo Sašo Peče porabil, da se nauči nov catchphrase.
Namesto znamenitega: V Slovenski nacionalni stranki menimo...

Vse najboljše, Jezus!

2007-12-24T19:51:00.000+01:00

Na, pa je popadlo tudi mene.

Kako predvidljivo.

Božični duh, pa sladkoba in ostalo.

In si skušam predstavljat. Ob temle času Jožef že ves živčen hodi gor in dol pred hlevom. Marija pa vsa tečna, ker ji je hotel solit pamet, tako kot so ga naučili na predporodnem tečaju.
Potem pa pridejo trije modreci in prinesejo travo. Stari, boš en dim? Nič čudnega, da so potem uzrli zvezdo. Pa še marsikaj nenavadnega. Ostalo je pa tako zgodovina.

Prilagam še mojo samopredpisano terapijo za znižanje ravni krvnega sladkorja po splošnem decembrskem predoziranju božičnih komadov.
Rammstein (...nach Afrika kommt Santa Klaus...)
Paradise Lost
Type O Negative

Pevec

2007-12-17T22:19:00.000+01:00

Po dolgem času sem doživel pravo bizarko vredno poročanja. Verjetno ste njen (njihov, njegov?) logotip že opazili kje ob cesti, ko ste se vozili po Ljepoj njihovi. In niste vedeli kaj zamujate!!!

Pevec je veriga ultravelikih veleblagovnic, ki bi jih vsekakor morali vključiti v vsak turistični ogled Hrvaške! Pevec na Rijeki recimo ponuja edinstveno možnost, da sedete v samopostrežno restavracijo, ki je strateško nameščena med strešnike Tondach, lesene zaključke za gradbeništvo in oddelek s pohištvom.

Vožnja s tekočimi stopnicami pa razkrije, da je oddelek s pohištvom tik zraven oddelka s hrano. Poleg tega lahko kupite še hladilnike, otroške igrače, lovske puške, sedla, gumijaste čolne in vse vmes.

Bizarka se ne neha niti pri blagajni. Navadno te pri blagajni pričakajo žvečilni, pa bomboni, pa čokolada... Pevec vam zraven ponudi še dvojni paradižnikov koncentrat. Če vas slučajno zagrabi huda želja po paradižnikovi mezgi!

Med sprehodom po trgovini sem se kar nekajkrat vprašal, če je njihov marketinški slogan Kupujte s osmjehom! delo kreativca z izjemnim smislom za humor.

Terry Pratchett ima Alzheimerja

2007-12-13T11:34:00.000+01:00

Ravnokar opazil med RSS novicami.

Sranje!

Za tiste, ki še ne veste kdo je Terry Pratchett, priporočam čimprejšnji obisk bližnje knjigarne ali knjižnice (tudi v slovenskem prevodu imamo že par knjig).

Vikram Chandra

2007-12-05T16:42:00.000+01:00

Rahlo pozno, ampak še s toliko večjim veseljem sem odkril novega literarnega mojstra Vikrama Chandra. Knjigo Red Earth and Pouring Rain je namreč izdal že leta 1995. Jaz pa sem jo šele letos, po naključju, odkril v neki knjigarni v Rio de Janeiru. K sreči niso imeli posebej velike izbire knjig v angleščini, sicer bi ga spregledal.

Roman me je očaral že na prvi pogled. Zgodba, ki jo deloma pripoveduje opičjak, ki s tem odlaga svojo smrt, je bila že na platnici videti zanimiva. Še toliko bolj pa me je pritegnil labirint različnih pripovedi, v katere te potegne pisatelj. Pa tipično magično realistično vpletanje bogov, ki v indijskem kontekstu zveni še dosti bolj prepričljivo kot pri kakšnem Marquezu. Da ne govorimo o izjemnem vpogledu v indijsko zgodovino in kulturo, ki ga daje knjiga. Fantastično!

Za hec sem preveril še kakšne so kritike na Amazonu. Večina ljudi se kar strinja z mano. Vmes pa je tudi nekaj ekstra zabavnih mnenj. Recimo osebek, ki poda izjemno konstruktivno kritiko, da bi bilo fino, če bi bila knjiga kakih 200 strani krajša. Res je. Tudi 100 let samote (na katero me Red Earth... zelo spominja), bi lahko bila par sto strani krajša. Ampak potem manj časa uživaš v dobri knjigi, ne?

Globoki verzi

2007-11-26T10:09:00.000+01:00

Pri komadu Sexual Healing sem zadnjič prvič resno poslušal besedilo in slišal tale pesniški biser:

I'm hot just like an oven

I need some lovin'

Da se ne bomo vedno spotikali samo ob slovenske turboverze...

3.0

2007-11-19T17:35:00.000+01:00

Končno me je doletela softverska nadgradnja. Nič več ne bom pod starost pisal številk, ki se začenjajo z 2.

Nadgradnja 3.0 je tukaj. Mar to pomeni, da bom tudi jaz imel vedno več nepotrebnih podatkov in funkcij, ali grem dejansko na boljše!? Bomo videli.

Vsekakor pa je okrogla obletnica dober izgovor za nabirko denarja za moj novi predmet poželenja.

Skozi zemljo

2007-11-12T19:14:00.000+01:00

Našel sem izjemno uporabno zadevo na Google Maps. Imenuje se Dig a hole through the Earth. Če bi na določenem mestu skopali tunel naravnost skozi središče Zemlje, kam bi prišli? Gotovo ste se to kot otrok kdaj vprašali.

Iz Slovenije bi prišli v bližino Nove Zelandije. Nekam sredi morja. Dolgčas. Skoraj bolje bi bilo, če tega ne bi izvedel...

Iz Slovenije skozi tunel - semle...

Lojze

2007-11-11T19:30:00.000+01:00

...je šel papa.

Ves čas kampanje (eno leto) sem se spraševal, če evropski poslanci nimajo nič dela.

Danes mi je Lojze končno odgovoril. On ima kot evropski poslanec dovolj dela in gre zdaj v Strassbourg. (Če sem prav slišal.)

Lepo, da se je spomnil, da ga plačujemo tudi tam.

Tarča Lošinj

2007-11-05T19:19:00.000+01:00

Šest različnih uvodov sem že napisal, pa se mi noben ne zdi primeren. Vsaj ne za objavo, ki je bila prvotno naslovljena Mrliški prazniki. Pač nisem morbiden človek. Zato sem raje slavil življenje. In to na Lošinju. Pa da ne bo pomote - tudi svojih mrtvih sem se spomnil (še najbolj tistega edinega pokojnega, ki sem ga imel res rad in se že tako nanj spomnim vsaj petkrat na teden).

Lošinj je zame poln nostalgičnih spominov. Tam sem si razbil desno prednjo enko (ni bila kriva rolka, ampak kamen pod njo), raztrgal del mišice na desni nogi (za nagrado sem potem dobival injekcije proti tetanusu), prvič smučal na vodi (to mi je še kar šlo), se neuspešno preizkusil v srfanju (v bistvu je bilo uspešno, samo pozabili so mi povedat kako naj obrnem, pa sem potem odsrfal predaleč od kampa).

Tokrat so vsa športna udejstvovanja minila brez težav, pa še uspešno sem preizkusil GPS anteno za dlančnik.

Sem bil pa presenečen sam nad sabo, kako drugače začne človek z leti dojemati okolico. Včasih smo lezli na Osorščico, ker je pač mama tako odločila. Danes sem zlezel tja prostovoljno, navdušen nad tem kakšen razgled se obeta. In res mi ni bilo žal. Celo mobilnikov fotoaparat je bil očitno navdušen in je dal od sebe vse naj.

Brazilija '07

2007-10-21T20:24:00.000+02:00

Evo, nazaj in končno dovolj pri sebi, da kaj spišem.

Bilo je fino, naporno, žurersko.

Tudi nove generacije APZja dobro nadaljujejo stare tradicije. Z modernimi dodatki. Recimo na poti pišejo blog.

Fotk nimam skoraj nič. Če vidiš v skupini nekaj ljudi, ki fotografirajo z EOSi, potem te mine, da bi kaj ustvarjal s svojim trotlziherjem.

Nepozabnih trenutkov je bilo dosti. Slovenci na koncertih (jokali so), samba žurka v Lapi (noro) in seveda nepozabna tekma Vasco da Gama vs. Botafogo (zmagali smo!).

Spet potujemo!

2007-09-28T11:48:00.000+02:00

Bil je letošnji avgust. Bilo je vroče. In bila je Makedonija. Tako na kratko za en teden.

Glavni vtis: Slovenci smo jo dobro odnesli!
Najpogostejše vprašanje: Kako se živi kod vas u Sloveniji?
Najlepši del: Ohrid (itak)

In potem je bil september. In ni bilo vroče. In je bil Pariz. Tudi na kratko. Za pet dni.
Glavni vtis: Mater je drago!
Najpogostejši stavek: A si nor!? Tako drago?
Najlepši del: Hm.... Najbrž Notre Dame?

In zdaj bo oktober. In spet bo malo topleje. In bo Brazilija. Tokrat skupinsko z mojo nekdanjo družino po imenu Apeze. In bo super in oh in sploh.

Vmes je bilo pa delo. Pa Zalina izgubljena beseda, pa poplave, pa predsedniki in precedniki, ki so začeli skakat naokrog.

Ljubljanska idila

2007-08-10T07:13:00.001+02:00

Včeraj zvečer nad Zaloško - tam pri porodnišnico.

Slikano s SonyEricssonom W880, zato se druga mavrica ne vidi najbolje.

Zanimivo, da sta me med fotografiranjem ogovorila kar dva mimoidoča. Oba tako navdušena nad mavricama kot jaz.

Sem navadna trdosrčna baraba

2007-08-08T16:56:00.000+02:00

Po mailu sem danes od sodelavke, ki mi še v življenju ni poslala maila, prejel enega tistih srce parajočih mejlov:

Če izbrišeš ta email, res nimaš srca.

OK. Očitno ga nimam, ker sem zadevo gladko malo izbrisal. Še prej sem za hec poguglal za imenom osebe, ki ji bosta AOL in ZDNET nakazala xx centov za vsak email. Ženska dejansko obstaja in sodeč po zapisih v Večerovem arhivu, se omenjeni mejl svaljka po netu že več kot eno leto.

Me prav zanima kdo ga je spet oživil!

Kraški vikend

2007-07-30T15:19:00.000+02:00

Potepanje po Krasu.

Pršut, teran, vročina in kraji, kjer te nikjer ne preganjajo horde turistov (razen v kakšni restavraciji, kamor se pride prehranjevat horda Italijanov).

Priporočam Pliskino pot.

Simpatične ovčke vas popeljejo na pot po okolici Pliskovice. Za romantike pa priporočam še nočitev v očarljivem hostlu v Pliskovici.

Delo

2007-07-25T18:09:00.001+02:00

Svoje čase je Delo v podnaslovu krasil napis samostojen časnik za samostojno Slovenijo.

Duhu časa in sedanje vladne retorike primerno predlagam nov podnaslov: uravnotežen časnik za sproščeno Slovenijo.

Gospod Slivnik - o honorarju se lahko dogovorimo naknadno.

Novi igrački

2007-07-24T19:54:00.000+02:00

Današnja nova igračka je Sony Ericsson W880i. Nekako sem spregledal, da nima FM sprejemnika, sicer pa je super simpatičen.

Nova igračka pa je sicer tudi Lenovo 3000 N100, ki ga uspešno mrcvarim že en teden. Trenutno ima 4 particije, eno za Windowse, drugo za malo mešano skupino fajlov povezanih z delom in zabavo in dve za Ubuntu (ext3 + swap).

Končno sem se torej opogumil narediti konkretno Ubuntu inštalacijo. In sem impresioniran. Vse je delalo takoj, brez nalaganja dodatnih driverjev. No, treba je bilo dvakrat klikniti, da sem dobil podporo za grafično kartico. Še največ težav sem imel z določanjem prave particije za instalacijo. Pa tudi tu je šlo po nekaj klikih brez težav.

Sicer sem imel že nekaj izkušenj s kvazi instalacijo Ubuntuja, ampak tole je nekaj popolnoma drugega. Po celodnevni neuporabi Oken ne pogrešam popolnoma ničesa.

Še zabavna podrobnost - Ubuntu se z našo službeno mrežo razume dosti bolje kot Okna, čeprav gre za MS Network. Go figure, bi rekli angleško govoreči.

Pottermanija

2007-07-18T07:02:00.000+02:00

Najslavnejši mladi čarovnik je spet vsepovsod. Zelo modro so tudi v naših kinematografih včeraj začeli prispevati k naraščajoči Pottermaniji.

Mimo Potterja ne bomo mogli na radiu in seveda brez njega ne morejo časopisi. Danes sem v Dnevniku zasledil že kar slovenski naslov nove Potterjeve knjige. Najprej sem mislil, da so si naslov Harry Potter in svetniki smrti izmislili kar sami. Malce guglanja je pokazalo, da je to očitno že precej razširjena prevodna oblika.

Težko je govoriti na pamet, ne da bi človek vsaj približno poznal vsebino te zadnje knjige, ampak nikoli nisem niti pomislil, da bi deathly hallows lahko prevedli kot svetniki smrti. Še nekaj guglanja pozneje sem bil bogatejši za informacijo, da se tudi na angleško govorečih forumih nagibajo k možnosti, da se naslov nanaša na osebe, ki jih je posvetila smrt, torej svetnike. Če je to res, potem gre za izjemno nenavadno rabo besede hallow. Več kot očitno je, da je hallow v naslovu uporabljen kot samostalnik. In kot samostalnik lahko pomeni arhaično besedo za krik, ali pa popačenko, ki se pojavlja le v besedi Halloween.

Zanimivo, kako je avtorici, ki je nisem nikoli cenil kot posebne mojstrice jezika, uspelo skovati tako zagoneten naslov.

RoboPes

2007-07-17T07:21:00.000+02:00

Robot, ki ga poganja bencinski motor sicer ni toliko pes, prej mula, saj naj bi bil namenjen predvsem za prenašanje tovora. Izumitelji so si zanj prislužili 10 milijonov ameriških zelencev Pentagonove podpore. Po mojem skromnem mnenju gre za precej impresivno zadevo. RoboPes se giblje kot čisto pravi štirinožec, v videu tudi zelo lepo lovi ravnotežje, ko prejme brco.

Vir

Hrvaška je kul

2007-07-16T07:45:00.000+02:00

To po novem na veliko ugotavljajo Angleži. Očitno je to nova velika destinacija za njihove turiste. Ta teden so si spet prislužili članek v Guardianu.

Ko preberem kaj takega, me najprej popade kanček ljubosumja, potem pa bolje premislim in ugotovim, da je turistov v Sloveniji (po mojem mnenju) trenutno ravno prav. V petek popoldan smo šli na ogled z dvema couchsurferjema in srečali tri velike skupine turistov, ena je bila slišati celo hebrejsko. Poleg tega vsak dan vidim vsaj 20 backpackerjev, ki po Resljevi marširajo od železniške postaje proti mestu.

VMware igračkanje

2007-07-08T18:26:00.000+02:00

Dober teden se že veselo igračkam z laptopom. Natančneje - igračkam se s postavljanjem virtualnih okolij z različnimi operacijskimi sistemi. Slišati je še kar učeno, čeprav se bodo pravi računalničarji samo namrdnili.

Jaz sem pa preživel obilo zabavnih uric. Ugotovil sem, da je recimo Damn Small Linux ideja, ki je na papirju slišati fantastično, v resnici je pa precej komplicirana žival.

Ugotovil sem, da se da z malo truda uporabljati Mac OS X tudi na mojem laptopu, ampak je v virtualnem okolju zadeva absolutno prepočasna celo za surfanje. Aja in ugotovil sem, da v Safariju ne dela Gmailov Chat! (Bojda je zato krivo programiranje pri Googlu, ampak hej če zadeva deluje v Internet Explorerju, Firefoxu in Operi, zakaj bi bil potem Google kriv, da ne dela v Safariju!?)

In na koncu koncev sem ugotovil, da je Ubuntu res fina zadeva. Še kak teden ga bom imel na testiranju, potem pa lahko Polkna pobrišem z diska. (Em... Samo prej bi še preveril, če Call of Duty: United Offensive normalno dela z Vinom!)

Če bi se rad igračkal tudi ti, mladi bralec, priporočam Vmware Server skupaj s kakšnim že pripravljenim virtualnim odjemnikom iz Tržnice virtualnih aplikacij.

Clio je zakon

2007-06-19T19:48:00.000+02:00

Ne morem verjet, ampak do zgornje ugotovitve sem prišel šele v zadnjih dneh. Po tem, ko sem lastnik že drugega Cliota oz. si Cliote lastim že dobrih pet let!

Tri tedne nazaj se je Boljša polovica zapletla v kar konkretno prometno nesrečo. Fizičnih poškodb k sreči ni utrpela (je trpela psiha), je pa zato konkretne poškodbe fasal pleh. Z malo sreče in zvez mi je uspelo izbrskat servis, ki mi je bil pripravljen takoj ponuditi nadomestni avto - dobrih 15 let staro Mazdo 323.

Prepričan sem, da je bila tista Mazda v letu izdelave (1991) odličen avto. No, danes pa ji do odličnosti manjkajo med drugim:
- klima
- centralno zaklepanje
- električni pomik stekel
- ABS
- servo volan.

Hkrati sem se zavedel tudi izjemnega pomena dobrega avtoradia. Mazdin ima sicer manjšo zgodovinsko vrednost, saj je sposoben predvajanja kaset.

Cliota imam zdaj nazaj in ja, Clio je zakon.

Safari eksperiment

2007-06-15T14:13:00.001+02:00

Malo za šalo in malo zares sem si na prenosnik nastavil Applov brskalnik Safari - Windows verzija. Luštna zadeva, ampak na žalost izjemno hroščata.

Potem, ko se je v 15 minutah sesul že šestič sem samo še stisnil PrtScr in se vrnil k Firefoxu.

Sem pa z velikim veseljem vsakič poslal poročilo Microsoftu. Verjamem, da bodo hitro rešili Applove težave. :)

Dream Theater

2007-06-08T08:01:00.000+02:00

Priznam. Koncerti Dream Theater so bili zame vedno prej religiozna izkušnja, kot pa metalski koncert. Svoj čas sva z bratrancem izvedla pravo romanje na koncert v Munchen. Včeraj v Zagrebu ni bilo nič drugače, le da sem tokrat tja peljal boljšo polovico.

Dream Theater so odlično odmaševali svoje, publika je očitno čutila podobno kot jaz - sami verniki... Ni nas bilo pretirano veliko, a vseeno nam je na trenutke uspelo preglasiti ozvočenje.

Strah, da bodo pretiravali z najnovejšim materialom je bil odveč, dobili smo ravno pravšnjo mero utečenega. Metropolis (1 in par komadov drugega dela), Pull Me Under, As I Am.

Vrhunca: Metropolis in Portnoy v šahovnici.

Nazaj v virtualnost

2007-06-01T21:06:00.001+02:00

Zadnje tedne sem opazno zanemaril blog. Sram naj me bo. Kakšnih posebnih razlogov ni bilo. Razen tega, da se je z vsakim dnem težje vrniti v virtualnost in spisati kaj pametnega.

Pa o toliko zanimivih rečeh bi lahko pisal.
Po vrsti:
prvič sem prehodil pot okrog Ljubljane (brez očetovega izzivanja ne bi šlo),
odkril glasbo Neala Morsa (tako navdušen nisem bil od odkritja Dream Theater), preštudiral prvo knjigo za DM (SPZjev učbenik, fuj!),
vlekel smeti iz blejskega jezera...

...in ravnokar odkril, da Blogger po novem avtomatsko shranjuje napisano med osnutke.

Pomlad

2007-05-07T22:29:00.000+02:00

Pomlad je v zraku. Rože na veliko seksajo, kar pomeni, da imajo vsi normalni ljudje težave. Obstaja sicer vsako leto manjša manjšina, ki ni alergična na cvetni prah. Ampak s ponosom lahko rečem, da je trend, ki sem se mu sam pridružil že dobrih 20 let nazaj, vedno močnejši.

Vse več nas kiha, se nas solzi, nam piska v prsih...

We shall prevail! :)

Iron Maiden v Ljubljani

2007-05-04T18:58:00.000+02:00

Nikoli niso spadali čisto v mojo zvrst metala, so mi bili pa simpatični. Ampak zadnje dni sem pridno začel s pripravami na koncert. Takih rockerskih / metalskih imen v Ljubljani pač ne vidimo pogosto. In potem se že kar spodobi obisk koncerta.

Komaj čakam, da bomo zborovsko peli nekako takole.

Pot spominov in tovarištva

2007-05-02T00:16:00.000+02:00

Spet je nastopil čas za obujanje spominov in tovarištva. Lani ob temle času sva prehodila kar lep kos. Letos je bilo v igri kolo za malce ogrevanja in hiter pregled preostanka poti, ki ga bo še treba prehoditi (najbrž prihodnji vikend).

Spet sem se naučil nekaj novega o Ljubljani. PST prečka tudi Žale! No, sem pač za časom in tega nisem vedel. Malce nenavadno sem se počutil, ko sem bil na Žalah sredi belega dne in nisem imel s seboj nobene svečke.

Sicer bi pa PST lahko poimenovali tudi predmestna pot. Vse skupaj je bilo kot nekakšna ekskurzija po predmestnih delih, ki jih sicer nikoli ne vidim, ker pač nimam tam kaj iskati.

Me je pa še posebej navdušil tale konček poti:

Milano

2007-04-22T17:05:00.000+02:00

Ob vsem delu z radiom, sem si prejšnji vikend vzel celo prosto. Ampak enostavno ni bilo časa, da bi o tem karkoli napisal. Destinacija Milano. Ne morem verjeti, da tam še nisem bil. Mi je pa dober izgovor ponudila Val, ki je imela tam gostovanje s svojo gledališko skupino.

Milano me ni posebej navdušil. Visoka moda me pač ne zanima, pregrešno drage restavracije tudi ne. Pa ni bilo samo to. Enostavno nisem tip za Milano. Edino kar mi je bilo res všeč, je bila milanska katedrala. Fantastično! Od kod jim ideja, da so postavili vse tiste kipce in okrasje kar na streho katedrale!?

Radio 1

2007-04-22T16:50:00.000+02:00

Projekt Radio 1 mi je zadnje čase požrl ves prosti in delovni čas. Končno smo ga rodili, od četrtka je slišen tudi po (skoraj) vsej Sloveniji.

Obljuba Želimo biti boljši ostaja, ampak čaka nas še kar nekaj dela.

Bye, bye Kilgore Trout

2007-04-12T22:09:00.000+02:00

Zapustil nas je še en junak modernega (postmodernega?) časa. Veliki pisatelj Kurt Vonnegut, Jr.

Kot je ugotovil že sam v Timequake se za resnega pisatelja ne spodobi, da doživi visoko starost. Ker je vedno počel stvari, ki se ne spodobijo za resne pisatelje, je umrl 84 letu starosti.

Njegovemu alter egu Kilgoru Troutu so že leta 2001 (potem, ko se je spet začela svobodna volja) priredili slavje. Upam, da bodo tudi v čast mojstra Vonneguta priredili kakšen clam bake.

Kostrena

2007-04-09T20:44:00.000+02:00

Včerajšnja velikonočna nedelja se je naredila v krasen dan za potapljanje. Po poti na morje nas je sicer pral dež, ampak od hrvaške meje naprej ni bilo o dežju ne duha ne sluha. Morje je bilo popolnoma mirno, temperature pa prijetno majske. Edino temperature vode so še malo neprijazne - 13 stopinj v 5mm mokri obleki ni stvar, ki bi se jo človek hotel iti predolgo.

Center v Kostreni je sicer idealen, imajo krasno kopalnico z res toplimi tuši (mogoče bi šli iz Norika kdaj na strokovno ekskurzijo kaj pomeni topla voda!?), prostor za pranje in sušenje opreme, dostop direktno v vodo lepo po stopnicah, klopi na katerih imaš lahko med potopi krasen piknik.

Edino življenja na steni ni ravno na pretek. Nekaj jat ribic, pa enega jastoga smo našli na 30 metrih. Skrit v razpoko je bil videti prav vesoljski.

Na kratko pa je bil krasen dan, ki me je spomnil, da je potapljanje res užitek - pri potopih v zimskih mesecih to človek hitro pozabi.

Uravnoteženi mediji

2007-04-07T19:56:00.000+02:00

Zadnje čase je popularno govoriti o uravnoteženih medijih. Hiter pogled na današnji TV spored kaže, kako lepo uravnoteženi so.

TVS bo opravljal svoje poslanstvo s filmom za poduhovljeno manjšino, Kanal A in POP TV pa bosta skrbela za tiste manj poduhovljene s seksom v BBju in filmom Prvinski nagon 2.

Upam, da mi bo uspelo dobiti današnje ratinge.

Končno spet diham

2007-04-07T18:41:00.000+02:00

Zadnja dva tedna sta bila morilska.

Mitični projekt mi bo požrl več živcev in časa kot karkoli do zdaj v življenju. Držim pesti, da se bo to videlo tudi pri končnem izdelku.

Sicer pa sem bil danes v službi samo tri ure. In jutri me vse kaže sploh ne bo. Bomo šli pa zato pogledat en "nov" dive center. Kostrena, here we come. Komaj čakam, da sprobam igračke.

Zadoščenje / privoščljivost

2007-03-26T22:53:00.000+02:00

Danes sem v gneči pred Celovško (med vračanjem iz Kranja ob 8:15 zjutraj) doživel krasen trenutek privoščljive zadoščenosti. Je bila škodoželjnost? Kaj pa vem...

Vedno gledam vse tiste voznike, ki veselo zavijajo nekam desno z glavne ceste in se potem štulijo nazaj na Celovško, misleč koliko časa so prihranili. Danes sem v koloni v vzvratnem ogledalu opazil jako všečno gospodično v Golfu. Tudi ona je podlegla skušnjavi in se zapeljala na stranske ceste tam na desno.

Čez nekaj sto metrov sem Golfa in njo ponovno ugledal na stranski cesti ob Celovški (pojma nimam kako se ji reče, tista pred obračališčem LPP). No, lahko povem, da se je na Celovško uvrstila vsaj eno zeleno luč za mano.

Vem da je grdo, ampak se mi je zdelo prav fino.

Sepadiver

2007-03-25T20:35:00.000+02:00

Izlet na SOF sem izkoristil še za shopping v Italiji. Konkretneje v Sepadiverju tik za mejo.

Po novem sem ponosni lastnik naslednjih igračk: Mares Abyss regulatorja, Mares Rebel octopusa in kompenzatorja plovnosti Scubapro T-One. Kompenzator je sicer bolj začetniški, se mi pa zato zdi še bolj trpežen kot nekatere bolj fancy Scubapro variante.

Moram pogruntat kako in kje bi naslednji vikend vse skupaj sprobal!

Viktorji - rdeča preproga

2007-03-24T19:58:00.000+01:00

A jim je res treba tako na dolgo in široko težit s temi modnimi modrovanji!? Ravnokar sta šli mimo Taja in Anja s TLP pa jih ni nihče niti povohal. Sicer pa itak vsako leto zgubljam živce, ko gledam te kokoši, ki modrujejo o modi.

SOF

2007-03-24T17:42:00.000+01:00

Letos sem končno uspel prilesti do tega silnega festivala o katerem poslušam že par let. Saj ne, da sem se udeležil kakšnih predavanj ali seminarjev. Šel sem na bolj koristne stvari.

Najprej Dnevnikovo regato. Simpatično organizirano, tudi veter so nam priskrbeli. Za popolne začetnike (razen skiperja in še enega člana smo bili sami analfabeti) smo se tudi kar dobro odrezali. Vsekakor smo bili prepričljivo boljši od Simobila in v zadnjem plovu prehiteli celo solidno Popovo ekipo. Res je sicer, da so Popovci morali delati še kazenski obrat, ampak za to so si krivi čisto sami.

Sledila je podelitev nagrad. Katarina Čas in Napo sta izkazala kot kar spodoben voditeljski par. Je bila pa celotna zadeva absolutno predolga. Razumem, da so mnogi oglasi dobili več nagrad, ampak a je bilo res treba vsakič predvajat vse 4 Cityjeve oglase za Infond!? (Pustimo ob strani dejstvo, da očitno strokovna žirija nima pojma o radijskih oglasih.)

In potem seveda glavna točka večera. SOFovski zaključni veležur. Muzika še kar, vzdušje tudi, kmalu je zmanjkalo kozarcev, nato je zmanjkalo še Jacka...

Danes zjutraj se je prilegla kava v portoroškem Cacau. Zanimivo, da je bilo tam precejšnje število obrazov s SOFa. Brez težav si jih prepoznal po bledici, zabuhlosti in podočnjakih.

Adria Airways

2007-03-20T21:42:00.000+01:00

Načeloma rad letim. Verjamem, da ljudje, ki so res pravi frequent flyerji (em... pogosti letelci?) ne marajo letališč. Ampak zame je izlet na letališče še vedno nekaj posebnega.

Nisem pa ljubitelj našega nacionalnega letalskega prevoznika. Vse preveč slabih izkušenj imam z njimi. Včeraj so mojim slabim izkušnjam dodali še eno. Let iz Munchna, ki naj bi vzletel ob 20:40 je namreč priletel opolnoči! Vem, lahko bi bilo huje. Lahko bi nas enostavno vrgli na let naslednji dan. Ampak vseeno...

Najbolj neverjetno je, da menda ni bilo krivo vreme, ampak okvara na letalu. Nas je pa potem na Brniku ob pol dveh zjutraj pričakala prava idila.

Triskaidekafobija

2007-03-13T09:47:00.000+01:00

Triskaidekafobi - zdržite. Saj je samo en dan!

Bambus

2007-03-12T20:31:00.000+01:00

Projekt, ki ga sam pri sebi imenujem tudi mitični projekt, mi zadnje čase požre ogromno časa. Zato sem spustil kopico blogu prijaznih tem. Ampak prigoda prejšnjega (em, ne zadnjega, ampak onega prej) petka mi pa še vedno ne da miru.

Začelo se je na poslovni večerji. Mimogrede prvi pravi v moji karieri. Malo smo debatirali o mitičnem projektu, ampak po štirih dneh intenzivnega dela, smo ga imeli vsi vrh glave. Tudi Markus, naš svetovalec iz tujine.

Beseda je dala besedo, izmenjali smo cel kup anekdot, radijskih in neradijskih, predvsem Markus je navdušeno testiral slovenske alkoholne radosti in beseda je nanesla na Cockto. Naenkrat smo mu vsi hiteli razlagati o takih in drugačnih vrlinah te naše (resnici na ljubo) fejk Coca-Cole. Seveda je natakar hitro prejel naročilo za eno flaško pijače naše in vaše mladosti.

Trenutek resnice. Markusu nalijemo Cockto, poskusi jo in se vljudno nasmehne.
It's OK, but it's a bit too sweet.
Še malo podebatiramo in vpraša, če obstaja kakšna pijača, ki jo zmešaš s Cockto.
Ja, rdeče vino.
Zaprepaden pogled.
Red wine?, vpraša nejeverno.
Aha. Rdeče vino.
Noooo, you're joking.
Ne, resno, rdeče vino. Temu rečemo bambus. Prava študentska pijača.
No way!
In seveda ima kar naenkrat pred sabo bambus. Ki mu je všeč. In ne, nikoli ni pil česa takega, čeprav je Popotnik na kvadrat.

Evo, kul. Toliko, da vem za naslednjič, ko bom imel kake goste iz tujine. Vsi hočejo vedeti, kaj posebnega pijemo v Sloveniji. Pa v bistvu nismo nič kaj izvirni. Ja, imamo dobro vino, mnogim je všeč naše pivo, kakšni domači likerji so jim zanimivi, ampak hej... Bambus! To je pa nekaj res odštekanega.

Si kar predstavljam, kako bo Markus nekega dne sredi Indije razlagal nejevernim gostiteljem, kako je tam v Sloveniji pil nek lokalni približek Coca-Cole in rdeče vino. In vsi okrog mize bodo zamišljeno zmajevali z glavo. Glej, glej kaj vse si ljudje zmislijo!

Ceca ponovno

2007-03-10T23:26:00.000+01:00

Saj ne, da sem njen fan. Poznam približno pol njenega komada. Nekaj o Draganu al kaj že (sej bi lahko poguglal, pa se mi za Ceco ne da).

Me je pa danes presenetil zgornji listič. Česa takega v Ljubljani še nisem videl!

Kulturni dan

2007-03-08T23:14:00.000+01:00

Takole, danes je bil spet čas za kulturo.

Napišem lahko le, da je moj bratranec car. Zakaj? V zelo všečno embalažo mu je uspelo zapakirati kulturni večer, ki bi sicer pritegnil desetkrat manj ljudi. Čestitke za odlično petje in odličen marketing!

Drevesa na Resljevi

2007-03-03T12:43:00.000+01:00

Glede na to, da so mi dober teden nazaj požagali prekrasno lipo prav pod balkonom, me je razveselilo zagotovilo iz županskega urada, da bodo posadili nova drevesa. Trenutno so nam posadili predvsem cel kup količkov.

Me veseli, da nisem edini, ki ga je tole zbodlo. Zadevo so konkretneje raziskali na Vesti.

Življenje

2007-03-01T23:03:00.000+01:00

Med brskanjem po Internetu sem slučajno naletel na globok zapis nekega bloggerja o smrti.
Očitno nekateri ljudje jemljejo bloge in življenje čisto preveč resno.

Ker nerad obremenjujem bralce s pretirano resnostjo, sem se spomnil enega od zapisov Mojstra Pratchetta (malo vzeto iz konteksta, pa vseeno čisto razumljivo):
"I really should talk to him. He's had a near-death experience!"
"We all have. It's called living."
Hogfather

1984

2007-02-28T18:10:00.000+01:00

Google Video omogoča tudi ogled celih filmov. In to klasike, na primer 1984.

Kaj pa copyright? Me ne briga. Kot Orwellov oboževalec sem si tale film z veseljem (spet) ogledal.

Alive!

2007-02-26T23:03:00.000+01:00

Tako kot tistile medved sem se počutil danes zjutraj, ko je po dobrih štirih urah zazvonila ura za v fabrko.

Ampak sem preživel še en ponedeljek.

PS: Včeraj sem šel probat kako je s tistim plavanjem, ki ga moram opravit za izpit Divemastra. V predpisanem času sem preplaval dobrih 40% potrebne razdalje. Po mojem nisem imel tako slabih možnosti za izpit, odkar sem šel na blef delat Angleško fonetiko!

Folklora

2007-02-25T12:45:00.000+01:00

Zadnje dni sem se ukvarjal s folkloro.

V petek sem šel obnavljat svoje znanje slovenske zimske folklore na smučišče Cerkno. Dričanja po snegu sem se v velikem loku izogibal dobri dve leti, odkar sem doživel Travmatično Izkušnjo z določenim švicarskim sranjem. Tokrat sem si raje nadel svoje stare Alpina čevlje in preživel dobre tri ure na snegu. Hm... Snegu? Po podatkih spletne strani smučišča Cerkno ga imajo 80 cm. Ne vem točno kje so merili, ampak temu bi prej rekel 30 cm (če bi bil zelo radodaren). Pa še ta je v glavnem hudo razmočen, kar spremeni smuko v pošteno garanje. Ne glede na vse našteto pa moram priznati, da se je prileglo. Miganje na svežem zraku, občutek, da si naredil nekaj koristnega zase...

Včeraj zvečer se je folklora nadaljevala. Tokrat v obliki kvazifolklorne predstave Fire of Anatolia v CD. Če bi plakat za tole videl nekje v Turčiji, bi se zadeve ognil kot hudič križa. Pa je naneslo, da sem že nekaj mesecev v Sloveniji (izleta v Egipt ne štejem) in sem se pustil prepričati v ogled predstave. Folklore je bilo v predstavi sicer le za vzorec, saj gre predvsem za mešanico baleta, stepa in orientalskih plesov. V plus bi zadevi štel predvsem hiter tempo in pa res veličastno število ljudi, ki so na odru. V minus pa neizvirno koreografijo in (po mojem skromnem laičnem mnenju) večinoma drugorazredne plesalce. So pa vsaj plesalke to malce ublažile z obilico gole kože.

TV avantura

2007-02-20T23:12:00.000+01:00

Privoščil sem si izjemno avanturo. Televizijski večer s TVS1. Od Piramide pa do konca Odmevov.

Začetek je bil kar obetaven. Celo zabaven. Imitatorji so se zelo izkazali v vlogi Drnovška, Jankoviča in Blagnetove. Malo manj se je izkazala Erika. Po vsem tem času bi jo pa že lahko kaj naučili o tem kako se obnašaš pred kamero. (No, če bolje pomislim, morda pa tudi ne. Če jim v vseh letih ni uspelo narediti Maria manj lesenega, potem se Erika še kar dobro drži.)

Potem dokumentarec o tunelu v Sarajevu. Nič pretresljivo novega, posebej za tiste, ki smo mesto po vojni že obiskali.

Potem pa Odmevi. Naenkrat sem se spomnil zakaj ne gledam več naših informativnih oddaj. Hanžkovi sogovorniki so iz oddaje naredili totalen kurnik. Še posebej Peče, ki bi mu moral nekdo že enkrat povedat, da ni kul, če vsak govor začneš z isto frazo. Včasih so se mi klovni iz SNS zdeli vsaj zabavni. Sem odrasel jaz, se je izpel njihov humor ali so res postali še bolj bedni!? Skratka grrrr.... Da o tisti Barbiki iz NSi ne govorimo. Vsaj kak stavek več bi jo pa že lahko naučili!

Sem pa vsaj uspešno ozdravljen skušnjave po gledanju Odmevov. Za nekaj mesecev.

Pust je tu!

2007-02-17T16:27:00.000+01:00

Letos si je tudi Ljubljana nadela pustno masko. Simpatično!

Jaz pa nimam pojma kako naj se našemim. Zvečer je žurka na kateri so maske zaželjene. Grrr... Ota hoče (boljša polovica je namreč dežurna, pa sem si priskrbel drug dejt), da greva skupaj kot aerobičarja.

No, pa saj imam še štiri ure. V zadnjih štirih sem uspešno bluzil po netu. Ni vrag, da ne bom kaj koristnega naredil tudi v nadaljnjih štirih!

Vzpenjača

2007-02-15T15:19:00.000+01:00

Direktu kot viru informacij sicer ne zaupam preveč, ampak tokratna zgodba o vzpenjači, ima ravno dovolj podatkov, da ji kar verjamem.

Hvala Vika, ker si oživila ta famozni projekt, hvala Danica, ker si ga speljala do konca.

Moji pra pra vnuki (če jih bom imel) bodo hvaležni, da lahko odplačujejo ta fantastični projekt!

The Last Continent

2007-02-14T17:19:00.000+01:00

Spet sem pri Terryju Pratchettu. Najbrž najboljša njegova knjiga kar sem jih prebral, najbrž se tako nisem režal že od Morta naprej. Že uvod pove dosti.

This is not a book about Australia. No, it's about somewhere entirely different which just happens to be, here and there, a bit . . .australian. Still. No worries, right!?

Nadaljuje se v tem stilu. Rincewind izumi Vegemite in odkrije skoraj vse možne uporabe besdne zveze no worries, Bursar je down under na trenutke čisto normalen, del osebja UU odkrije seks in ščurki so krona evolucije (zdaj bom imel slabo vest, ko jih bom naslednjič pobijal po kakšni hotelski sobi).

Skoraj drobni tisk: Knjiga definitivno ni za začetnike v/na Discworldu. Za vrstni red branja se lahko obrnete semle ali preprosto preberete vse od prve knjige dalje. Zabava zagotovljena.

David, Victoria in Ali G

2007-02-13T10:53:00.000+01:00

Ne vem kdaj sem se nazadnje tako narežal kakšnemu intervjuju. Prvi dve vprašanji sta klasični - kje sta se spoznala, David, si bil že prej navdušen nad Spice Girls, potem pa šok: si že prej kdaj videl kakšno Victorijino sliko in si ga vrgel na roko...

Ampak saj to sta morala pričakovati. Če greš na intervju z Ali Gjem, potem pač ne moreš pričakovati, da jo boš odnesel kako drugače. Ali G je kul ravno zato, ker lahko vpraša vse tisto, česar si noben normalen novinar / voditelj ne bi upal. Britanci so gotovo uživali v temle, tudi jaz sem. Zraven pride namreč še faktor škodoželjnosti. Češ he, he, prav jima je prasca bogata zvezdniška.

Me je pa pričujoči intervju spet napeljal na razmišljanje o slovenski (em..., ne najdem besede) estradi, smetani(?), skratka naših zvezdnikih. In sem razmišljal, da bi težko katerikoli od naših glasbenih sirot privoščil kaj takega. Mogoče Janu Plestenjaku ali pa Saški Lendero, ki je vedno videti vsa fina. Pa Heleni Blagne. Ne predstavljam si pa, kako nek komik secira Alyo ali bognedaj Piko Božič.

Pravzaprav se mi zdi, da Hribar v HriBaru počne nekaj podobnega. Ampak tisti intervjuji so za moj okus bolj mučni kot zabavni. Kdo pa so pravzaprav slovenski zvezdniki, ki jim res lahko zavidamo? Spet mi pade na pamet Jan. Denarja ima dovolj (ne zaradi glasbe, ampak pustimo to), ženske se lepijo nanj, njegovi komadi so pa non-stop na radiu. Večini drugih 'zvezdnikov' pač manjka denar, da bi jih lahko jemal kot prave zvezde.

Turistas

2007-02-11T19:24:00.000+01:00

Po dolgem času so me spravili v kino. No, pravzaprav sem se brez pregovarjanja pustil spraviti. Povzetek filma je bil kar zanimiv, pa seveda se dogaja v Braziliji. Še več, skupina backpackerjev doživi nesrečo na avtobusu za Belem, v meni najljubšem delu Brazilije torej.

No, nič vam ne bo škodilo, če tole zadevo v kinu preskočite. Kakšnih osupljivih lepot Brazilije ne boste videli. Na platnu je sicer kopica razgaljenih deklet, ampak to je tudi vse. Zaplet je precej slabokrven, razplet še toliko bolj, tudi kakšne pretirane grozljivosti ni. Bleda wannabe kopija filma Krvavi hostel.

Guglofil

2007-02-09T19:49:00.000+01:00

Z Vorantzem že dlje časa ugotavljava, da bo v slovenščino treba uvesti besedo guglofil. Lahko je v začetni fazi tudi googlofil ali morda celo googlefil, kratko guglanje pokaže, da je slednja v angleščini (kot Googlephile) celo bolj v uporabi. Sam vsekakor glasujem za izpuščanje nemega -e in uporabo medponskega obrazila -o-. Tako kot je zapisano v naslovu torej.

Ne glede na svojo guglofilskost pa sem ta teden naletel na prvo guglovo storitev, ki me ni navdušila: Google Desktop. Zanimiva igračka za nekaj ur, ampak pravega navdušenja v meni ni zbudila. Edini Gadget, ki me je zanimal je tisti za Google Calendar. Pa se ni ravno izkazal.

Sem se pa zato navdušil nad Readerjem. Em... Spet odkrivam toplo vodo, vem. RSS Feedov bi se moral že davno navaditi, ne pa da sem vsak dan ročno klikal na vse svoje najljubše bloge.

Alya in 'laptop'

2007-02-07T11:27:00.000+01:00

Iz zadnje Nove (em... berem jo za službene potrebe!:):

Alya je napredna, ima dva računalnika... Svojemu prenosnemu računalniku celo ljubkovalno pravi laptop.

Prosim!? Vau. Kako pa pravi avtomobilu? Mogoče mu ljubkovalno reče avto. Ali mobilni telefon. Mu ljubkovalno reče mobitel? Kr neki!

Brezplačni legalni mp3

2007-02-06T21:10:00.000+01:00

Danes me je presenetil mail z založbe Menart. Na svoji spletni strani po novem ponujajo brezplačen prenos mp3jev.

Na voljo je sicer le nekaj Menartovih slovenskih in hrvaških izvajalcev, pa vseeno... Zelo zanimiva poteza. So morda ugotovili, da bodo več denarja zaslužili od uvertur in mobilnih melodij?

Kakorkoli že, po novem se lahko pohvalim, da sem lastnik legalno prenešenega komada Voda skupine Dan D. Prenos je trajal približno 30 sekund, ker imajo hudo dobro povezavo. Simpatično. Saško Lendero, Wernerja, Atomik Harmonik, Jana Plestenjaka in podobne jim pa pustim.

Pogrešane niso našli...

2007-02-04T19:39:00.000+01:00

...tako so zapisali na 24ur. Jaz pa iz prve roke dodajam tole.

PRS je ponovno aktiviral svoje vrste. Tokrat smo iskali pogrešano Metko Alič, ki je izginila neznano kam 26. decembra. Menda se je izgubila na poti v psihiatrično bolnišnico Polje. Ker je zraven Ljubljanica, so svojci predvidevali, da bi pri iskanju lahko kaj pomagali tudi potapljači.

In smo šli v akcijo. Naša skupina je dobila območje malo pod fužinskim mostom. Najprej preiskali otoček, kjer razen ene ogromne nutrije ni bilo nič posebnega. Potem pa pod vodo. Temperatura vode po podatkih iz mojega Gekkota 7 stopinj Celzija, vidljivost kak meter in pol in seveda močan tok. Krasne razmere za iskanje. Najprej smo prečesali en del, potem smo skušali Petru z vrvjo spuščeno z mostu pomagati, da bi šel še v srednji del, kjer je tok najmočnejši. Ker sva s Katjo vzela vrv in šla na most, so me totalno razjezili na mostu zbrani firbci, ki so ves čas pametovali kako moramo to in ono. Seveda nikomur ne pade na pamet, da bi se ponudil za kakšno pomoč ali malo umaknil, če je na poti. Grrr...

Ostalo pa itak veste iz poročil. Pogrešane nismo našli. Čez par dni bodo poskusili še na delu, ki ga danes nismo mogli preiskati.

Zima, zima bela...

2007-02-03T17:22:00.000+01:00

Zadnjič sem po dolgem času zavil na Gorenjski konec in ugotovil, da imajo tam kar prepričljivo zimo. Nisem še raziskal, če morajo za to plačevati kakšen dodaten prispevek, je bilo pa zanimivo videti malo snega kar po tleh, pa drevesih, pa parkiriščih...

Medtem v je v Ljubljani nastala fotka, ki sem jo poimenoval Uživanje v spomladanskem soncu.

Slika je nastala z igračko po imenu Sony Ericsson W850i. Po enem mesecu sem se ga že kar lepo navadil in bi ga zdaj ocenil kot spodoben telefon in odlično igračko.

5. kyu

2007-01-30T21:20:00.000+01:00

Lahko se pohvalim, da sem kljub dopustu včeraj uspešno polagal 5. kyu ali Gokyu. Kar pomeni, da sem se končno znebil belega pasu.

Zdaj pa veselo na delo. Še malo pa bom tudi Heian Godan obvladal kot tale stric.

Sharm el Sheikh

2007-01-28T13:40:00.000+01:00

Teden dni dopusta hitro mine,
socialna pa kaj več ne da...

OK. Ni dala socialna, je bil pa Sharm vsekakor najcenejša opcija za teden dni dopusta. 280 v naši novi valuti, let, hotel in takse ter ostale drobnarije. Seveda v totalni last minute varianta. Plačano v sredo, odhod v soboto.

Prihod v Sharm in šok. Najprej šok, ko sem se po dobrih 15 letih spet znašel na avtobusu turistične agencije. Po uvodnem nagovoru sem komaj čakal, če bo morda vodička povedala tudi, da si moramo obrisati rit po opravljeni veliki potrebi. Začuda je to izpustila, ampak vse ostalo je pa povedala. Za nadaljnje informacije bo pa na voljo v našem hotelu jutri ob 10:30. Aham, komaj čakam.

Drugi šok, ko sem videl to silno čudo, ki ga imenujejo Sharm el Sheikh. Hotel ob hotelu in tega ni konca. Vmes sami taksisti, pa bari, pa klubi, pa štacune. Vse prijetno sterilno, polno neona in oh in sploh.

Ampak misija je bila itak potapljanje. No, tudi to je v Sharmu postalo totalna industrija. Cene evropske (dražje od slovenskih) - paket 10 potopov 150 €, izposoja regulatorja 9€ na dan, plavutka 3€ na dan. Naenkrat mi je bilo žal, da nisem svojih mega velikih plavuti vendarle stlačil nekam med prtljago. Po 20 minutnem pogajanju nama uspe ceno malce znižati, ampak minimalno.

So pa potopi odtehtali svoje. Moji favoriti - Ras Katy, Jackson Reef, Ras Ghozlani.

Predzadnji dan še skok v Dahab. Ta nama je bil že malo bolj všeč. Sicer še relativno turističen, ampak kraj z dušo. In seveda tam kronska potopa - Canyon in Bells/Blue hole. Fantastično.

Slikic žal ni, kriv je Matjaž, ker je pokvaril svoje podvodno ohišje. ;) Ima pa zato stric Google cel kup slik.

Staramo se...

2007-01-16T21:28:00.000+01:00

Če bi mi 15 let nazaj kdorkoli izjavil, da se mi bo kdaj zahotelo slišati kakšne New Kids on the Block, bi ga verjetno direkt na gobec. Ali pa bi mu vsaj na smrt zameril. Khm... Preskočimo 15 let in človek ugotovi, da stvari sčasoma pridobijo neko nostalgičnost.

Priznam, danes sem skočil na Youtube in prisluhnil temule:

Službeni Nurnberg

2007-01-13T10:29:00.000+01:00

No, pa je tudi mene doletela službena pot. Trenutno še vedno v Nurnbergu, bolj natančno v Schweigu. In hm... ne, niti ni tako zabavno kot potovati po svoje. Nemci nam itak narekujejo tempo od jutra do večera. Vmes pa tu in tam najdemo kakšno urico za kratek sprehod po mestu. Sem pa prijetno presenečen nad starim delom Nurnberga. Super!

Pogled iz hotelske sobe

Grad

Nova igračka - 2. del

2007-01-10T12:41:00.002+01:00

No, še par sličic narejenih z novo igračko. Saj pravim. Za telefon niti ni slab fotoaparat. Vzpenjače pa raje ne bi komentiral.

Nova igračka

2007-01-10T07:05:00.000+01:00

Skrajni čas bi bil, da kaj novega napišem. Ampak me zadnje čase okupira nova igračka, ki sliči na ime SonyEricsson W850i, videti je pa takole:
Vtisi zaenkrat. Kot telefon dela v glavnem odlično (če nima ravno UMTS omrežje kakih problemov, včeraj jih je imelo), kot kamera presenetljivo dobro, kot MP3 player tudi. Edino pri prenosu prek USB se pa zadeva lahko konkretno zatakne. Včasih tako konkretno, da sem že trikrat posegel po skrajnem sredstvu (baterijo ven).

In memoriam 2006

2007-01-01T11:35:00.000+01:00

Drago koledarsko leto 2006. Dosti nenavadnega si mi napletlo, ampak po enem letu se morava posloviti. Lepo se imej skupaj z ostalimi, ki že počivajo kot del zgodovine. Nekateri se te bomo še dolgo spominjali, tudi če ne vedno zaradi najlepših reči. Počivaj v miru!

Vsekakor je bilo slovo od 2006 za Ljubljano eno od zanimivejših v zadnjem času. Prvič odkar imam ljubljansko državljanstvo, me je kakšen silvestrski koncert tako navdušil, da sem si ga dejansko želel ogledati. Govorim seveda o Magnificu na Kongresnem trgu. Stari maček se je tudi tokrat izkazal. Svoje uspešnice je priredil v lahkotno mešanico funka in countryja, recimo Gospod težko sem ponižen smo slišali pa kar v valček verziji.

No, še bolj kot Magnifico sam, me je pravzaprav zanimal nastop meteorsko uspešnega dvojca, ki je svoje čase nastopal pod njegovim okriljem. Da Phenomena sta svoje odigrala kar korektno, le komunikacijo z občinstvom bosta morala še trenirati. :)

Aja, pa če že kritiziram - ozvočenje na Kongresnem trgu me ni najbolj navdušilo. Je pa res, da bi bilo najbrž bolje, če se ne bi počutil kot da sem nekje na fronti. Po trgu je non stop pokalo, cvililo, žvižgalo. Vsake toliko je padla tudi kakšna petarda, ki je bila slišati bolj podobno kakšni granati. Sploh pa od kod ljudem toliko denarja!? Saj vsa ta pirotehnika ni bila ravno zastonj!

PS: Ko smo ravno pri zapravljanju denarja - obstajajo ljudje s katerimi sem mogoče spregovoril 5 besed v življenju, pa mi vseeno pošiljajo SMSe s čestitkami. Očitno pošljejo SMS vsem, ki jih imajo v imeniku. Zakaj!? Da ne govoimo o tej obupni folklori pošiljanja skrajno osladnih sporočil... Še najbolj me je razveselil znanec Mark iz Anglije, ki se je toliko potrudil, da mi je poslal preprosto voščilo v slovenščini. Samo Srečno novo leto, pa je bilo dovolj za pozornost. Hvala Mark. In hvala vsem tistim, ki ste se vzdržali osladnosti.

Kako razbiti AACS zaščito

2006-12-28T12:22:00.000+01:00

Lahko bi dodal še podnaslov Anekdota o besnem programerju.

Slučajno sem na internetu zasledil tole zabavno zgodbico. Začelo se je z uporabo programčka BackupHDDVD na nekem forumu o DVDjih. Uporabnik z imenom muslix64 je objavil majhen (kompleten paket z izvorno kodo in navodili je velik 18 kb) programček za dekripcijo HD DVDjev zaščitenih z AACS. Ker je standard do zdaj veljal za nezlomljivega, je bilo jasno, da mu ljudje ne bodo kar tako verjeli. Pa je dodal še filmček.

Do sem bolj ali manj klasična hekerska zgodba.

Vse skupaj postane zabavno, ko prebereš zakaj se je sploh spravil nad tole zaščito. V svoji neskončni modrosti se je namreč industrija zabave spomnila, da bi lahko grdi pirati HD DVDje kopirali tudi z uporabo funkcije print screen, torej sličico po sličico. Ročno bi bila zadeva resda zamudna, a po njihovem mnenju, bi se slej ko prej našel kdo, ki bi napisal program, ki bi početje avtomatiziral. Zato potrebuješ za predvajanje HD DVDja tudi posebno grafično kartico.

Pa gremo nazaj k uporabniku muslix64. Poba (recimo, da je moški) si je šel nabavit novo tehnično igračko, HD DVD predvajalnik. Zraven si je kupil še originalen HD DVD film. Vse skupaj je prinesel domov, povezal in ugotovil, da filma ne more gledati na HD monitorju, ker pač nima prave grafične kartice. Kaj zdaj? Naj si nabavi še primerno grafično kartico? Ne... Ker je očitno heker, se je lotil dela in v devetih dneh napisal programček, ki odstrani zaščito. Na kratko in laično povedano: v devetih dneh je sesul zaščito, ki so jo skupaj razvila podjetja Disney, Intel, Microsoft, Matsushita (Panasonic), Warner Brothers, IBM, Toshiba, in Sony.

Morala zgodbe? Upam, da jo bodo razumeli vsaj v zgoraj omenjenih podjetjih!

Šola rocka

2006-12-27T23:16:00.000+01:00

Na kratko sem šel pogledat Siddhartino žaganje na Prešernovem trgu. Delo, mraz in osebni razlogi so bili krivi, da sem ostal samo par minut, toliko da sem slišal eno od predskupin (Tide, če se ne motim). Z vsem ozvočenjem, osvetljavo in projekcijami je bila zadeva videti kar pošteno, čeprav je bil oder kar prevelik za trenutno stanje Prešerca (smreka, štanti) in je bilo posledično cel kup ljudi še na Tromostovju, pa gor proti Wolfovi in Čopovi. Vsekakor sem bil pa navdušen, da se je zbrala tolikšna množica, sploh mularije. Še je upanje za to državo, vsaj kar se rock glasbe tiče.

Mi starci pa itak sam še na denar mislimo. :)

Hogfather

2006-12-27T17:52:00.000+01:00

Med prebrane lahko uvrstim še eno knjigo, Terryja Pratchetta in njegovega Hogfatherja. Za neuke naj povem, da je na Pratchettovem fantazijskem planetu Discworldu (ki je ogledalo svetov), Hogfather v bistvu Božiček. Ravno pravšnje branje za tale letni čas torej. Kot vedno se je mojster komične fantazijske literature zelo izkazal. Glavne vloge tokrat prevzamejo Smrt, Susan, nepogrešljivi čarovniki in pa psihopatski poklicni morilec (recimom, da je to primeren prevod za assassin?) Teatime (njegovo ime se izgovarja lepo po slovensko - Te-a-ti-me, ne kot teatime, ker vas v tem primeru lahko doleti hitra smrt!).

V drugem razredu smo v poročilu za domače branje (pri tovaršici Hus, ki sem ji na smrt zameril, da mi ni verjela, da sem prebral Pod svobodnim soncem!) izpisovali lepe misli. Tule sta dve lepših misli knjige

The universe clearly operates for the benefit of humanity. This can be readily seen from the convenient way the sun comes up in the morning, when people are ready to start the day.
ali pa
Real stupidity beats artificial intelligence every time.
Za ostalih približno 2371 pa preberite knjigo.

James Brown

2006-12-26T12:03:00.000+01:00

Prišel je glasno in vstopil v legendo. James Brown, boter soula, največji garač šovbiznisa se je pri 73ih končno poslovil od odra. Nikoli nisem bil kaj posebej vezan na njegovo glasbo, sem bil pa vedno navdušen nad energijo, ki jo je tudi v pozni starosti oddajal na odru. O mrtvih nič slabega, zato ne bom omenjal njegove temnejše plati. Dejstvo je, da nas je zapustil še en legendaren glasbenik.

Še zadnji jesenski potop

2006-12-21T20:43:00.000+01:00

Pa sva izvedla še zadnji potop letošnje jeseni. Uradno je namreč še nekaj ur jesen. Tokratni cilj - Piran. Opevanih hobotnic (zdaj naj bi se parile in naj bi jih mrgolelo) sicer nisva opazila, je bilo pa cel kup zanimivih rakov.

Razmere sicer ne najboljše - morje precej vzvalovano, vstop pri potapljaškem centru je bil zato nemogoč. Še sreča, da je bilo na drugi strani popolno zatišje. Na petih metrih se pa valov itak ni več čutilo. Voda ima še vedno prijaznih 13 stopinj, zato sva zdržala presenetljivih 40 minut. Mogoče bo padel pa še kak zimski potop...

Končno - RADIO!

2006-12-21T20:37:00.000+01:00

Končno sem našel radijsko postajo z ravno pravšnjo mero kitar, da v precejšnji meri ustreza mojim trenutnim željam. Še kakega od čudnih metalskih bendov, ki so mi všeč, pogrešam. Ampak to bi bila pa že utopija... Skratka zdaj sem navdušen nad Virgin Radiom. Am, ne, ni slovenski.

Glasbeni premor

2006-12-20T22:19:00.000+01:00

Glasbeni premor. Kako sovražim, če to slišim po radiu. (Ja, še obstajajo ljudje, ki ne napovejo komada, ampak glasbeni premor ali še bolje predah. Grrrr...) Ampak tokrat imam res en tak premor, odmor, predah.

Prevajam tekst o zagotavljanju kakovosti v vzgoji in izobraževanju... Hm... Že v slovenščini je izjemno prijetno branje, če ga pa prevajaš je pa še toliko bolj zabaven. Ker se pač poglobljeno ukvarjaš z vsakim stavkom posebej. Zakon, vam rečem.

Mislim, da si zaslužim malo muzike. Recimo tale se mi zadnje čase podi po možganih.

Zveni čisto Coldplayevsko, s čimer pa ni nič narobe...

P.S. Pri Bloggerju se hvalijo, da Beta Blogger ni več beta. Je to mogoče? Najbrž gre za prvi Googlov stranski produkt, ki ni več beta. Me ima, da bi poskusil, če zdaj že normalno dela uploadanje slik iz Picase. Pa nimam časa. Bom drugič. Veselo na delo.

Ana Jud in Dosje rokomavhi

2006-12-19T11:56:00.000+01:00

Šele po vsem prahu, ki ga je uspela dvigniti s prepovedjo Guštijevega zapisa, sem se spravil brat zadnjo knjigo Ane Jud. Dosje rokomavhi torej. V letu 2006 mi je uspelo prebrati nekaj slabih knjig, takih, ki sem jih prebral do konca samo iz trme, ker pač knjgo načeloma vedno preberem do konca. (Omembe vredni izjemi zaenkrat sta bili recimo Albert Camus Mit o Sizifu in Virginia Woolf K svetilniku, s čimer nočem reči, da je katero od omenjenih del slabo, ampak pač ni po mojem okusu.) Med letošnjo bero res slabih, ki sem jih prebral do konca lahko izpostavim Dana Browna Digital Fortress in Elizabeth Kostovo Historian. Ampak Ana Jud je vsekakor zmagovalka na moji lestvici najslabših 2006. Tako zelo zmagovalna, da knjige nisem in ne mislim prebrati do konca.

Škoda, ker se mi zdi, da tisto o čemer piše niti ni tako napačno. Tudi sam sem imel malce vpogleda v spletkarsko zakulisje slovenske politike in medijev in moram priznati, da včasih stvari res potekajo tako, da gredo normalnemu človeku kar lasje pokonci. Verjamem, da Slovenija v tem pogledu ni nobena izjema, sem pa prepričan, da drugje večinoma stvari potekajo vsaj malce bolj prefinjeno. Skratka žal mi je, da je knjiga napisana tako slabo, ker s tem izgublja še tisti delček verodostojnosti, ki bi ga lahko imela.

Recimo uvod - zakaj morajo biti avtoričine opombe in vrednotenja odzivov na njeno knjigo napisane v prvi osebi množine!? Kolikokrat se ob pohvalnih odzivih pojavi komentar: Cenimo!? Tega pa mi (mislim mene, da ne bo pomote) ne cenimo. Ali sem mogoče kaj spregledal, pa v bistvu tega ne ceni le ona, ampak tudi založba, urednik in še kdo? Ali je v avtoričini glavi več oseb, ki to cenijo? Tretja možnost je, da se je Ana Jud navadila o sebi razmišljati v kraljevi prvi osebi množine. Tako kot Mi, kralj Ludvik XIV.

Ob branju uvoda pa se mi je ves čas zastavljalo še drugo vprašanje. Je to knjigo sploh kdo uredil in lektoriral? Mrgoli slovničnih napak, predvsem tiste, ki gre meni najbolj na živce - neuporaba rodilnika v nikalnih povedih. Tudi podatkov ni nihče preveril. V oči mi je recimo padel podatek, da naj bi Michael Moore dobil oskarja za film Fahrenheit 9/11. Ker se izrecno spomnim, da je Moore film sam umaknil iz oskarjevske dirke, sem moral podatek takoj preveriti na internetu. Tako kot bi lahko naredili tudi ustvarjalci te knjige. Vzelo mi je manj kot pet minut.

Mogoče si stvar napačno interpretiram, ampak dobil sem tudi občutek, da avtorica sploh ni zmožna pozornega branja ali poslušanja. O tem je sicer že pred časom na blogu pisal Marko Crnkovič. Pa njegov primer ni edini. Iva Pagon je menda izjavila, da je Operacija Direkt rumena knjiga. Avtoričin komentar pa je takle: "poleg tega knjiga ni rumena, ampak črna! Kje ste
videli rumeno barvo? Mi smo videli le črno barvo!" Najprej sem pomislil, da je tista črna mišljena resno. Da je Operacija Direkt torej knjiga naklonjena črnim. Šele čez par sekund sem dojel, da Ana Jud očitno ne razume metafore. Če je dejansko ne razume, potem se mi zdi to skrb zbujajoče za njeno psiho, če se dela, da je ne razume, pa se mi zdi zadeva otročje neumna.

Ponavljam, da je Dosje rokomavhi še ena zgrešena priložnost za razgaljanje umazanega zakulisja slovenske scene. Kar je res škoda. Materiala je dovolj, samo njegova predstavitev je zelo slaba. Knjiga bi z nekaj preprostimi popravki lahko dosti pridobila na kredibilnosti. Ampak po toči zvoniti je prepozno.

Ljubljanski promet

2006-12-18T11:50:00.000+01:00

Vedno znova me preseneti tale ljubljanski promet. Glede na kolone bi rekel, da v bistvu ne preseneti samo mene. Pa ne vem zakaj. Vsakič, ko pade več kot pet kapelj dežja, je na cestah kar naenkrat kaos. Danes zjutraj smo (bil sem z avtobusom) porabili od Kranja (Labore) do Ljubljane (AP) eno uro. Običajno ob tem času traja vožnja dobre pol ure. Tokrat pa bum. Kolone malo naprej od motela Medno in potem skoraj do centra. Me zanima koliko bo rešila povezava gorenjske in primorske avtoceste.

Leb i sol

2006-12-14T20:11:00.000+01:00

"Cream danes zvenijo bolje kot leta 1969, ko so se razšli. Beatli z začetka šestdesetih let še vedno zvenijo sveže, tako tudi prvi album Leb i sol....
...Mlado in staro hoče poslušati tiste, ki s seboj nosijo prtljago in izkušnje."

Vlatko Stefanovski o jubilejni turneji Leb i sol

Vsekakor spadam med tisti del 'starega in mladega', ki hoče poslušati tudi starejšo glasbo. V primerjavi z lanskoletno turnejo skupine Bijelo dugme, me tokrat na koncert niso pregnali kakšni osebni spomini povezani z glasbo, temveč bolj firbec kako so slišati te legende, ki so v Jugi menda dosegle svojevrsten status. Nisem bil razočaran. Če je šlo pri Belih gumbih (lažje se sklanja v slovenščini) za prevlado vsebine nad obliko, so Leb i sol pokazali suvereno obvladovanje materiala, hkrati pa so mi uspeli vzbuditi zanimanje za njihov material. Pa saj nima smisla, da vlečem povezave med Vlatkom Stefanovskim in Goranom Bregovićem. Razen tega, da je ljudsko Uči me majko Bregović za film Arizon Dream priredil presentljivo podobno kot Leb i sol. Ampak ne bom izgubljal besed o Bregovičevi izvirnosti. Je pač odličen avtor aranžmajev...

Vlatko mi je malce vzbudil zanimanje že pred leti, ko so me zvlekli na njegov samostojni koncert v CD. Takrat predvsem kot kitarski virtuoz, tokrat pa sem ga videl v naravnem elementu, podprtega s še ostalimi člani benda. Očitno je rajnka Juga premogla nekaj res dobre glasbe, ki jo na žalost moja generacija zelo slabo pozna. V ušesih so nam ostali poceni hiti tipa Plavi orkestar, Prljavo kazalište, Parni valjak in seveda Bijelo dugme. Rokerske mojstre, kot so Leb i sol, pa smo prezrli.

Škoda. Vlatko me na trenutke spominja na Carlosa Santano ali Joeja Satrianija, skratka na katerega od velikih kitarskih virtuozov, ki pa mu je v svojo glasbo uspelo vnesti ravno pravšnjo dozo Balkana. Pa ne mislim turbofolk Balkana, ampak tistega pravega, ki ga poznajo ljudske pesmi z onega področja - sedem osminskega Balkana. Tudi z današnje perspektive pa marsikaj, kar so Leb i sol igrali, res zveni še kako sveže.

Zanimiv je bil tudi pogled po dvorani. Presenetljivo število mladih, mogoče pa niso vsi poslušali samo plehke jugonostalgije... Pa seveda 'starejši mladinci', ki so se nekateri pošteno razživeli. Me veseli, da niso vsi iz generacij +50 zapadli popolni glasbeni apatiji ali narodno zabavnim virusom.

Še malo o radiu

2006-12-12T12:15:00.000+01:00

Zadnje čase si končno lahko privoščim spet malo sproščenega in neobremenjenega poslušanja radia. Tega nisem počel že hm.... vsaj ene osem let, mogoče še več. In ugotavljam, da na nobeni ljubljanski frekvenci ne najdem glasbe zase. Smo poslušalci rocka res tako redka vrsta? Smo mogoče manj zanimivi za oglaševalce, ker imamo slabšo kupno moč? Še ljubitelji narodno zabavne glasbe imajo svoj specializiran radio, pa večinoma ne spadajo ravno v skupino, ki bi ekstra navduševala oglaševalce.

Tako zdaj kolebam med Anteno, Centrom in Ekspresom. Val 202 ima seveda svetle trenutke, ampak so tako redki, da se mi ne da čakat na njih. Študent pa tudi - če poslušam eno (dve, tri) malce alternativnejšo zvrst, to še ne pomeni, da sem pripravljen poslušat kompleten spekter alternativne glasbe, ki ga imajo v fonoteki. Me je pa prijetno presenetil MTV Adria. Vrtijo vsaj dva zanimiva rock hita, ki se jih drugje elegantno izogibajo. Najbrž z argumentom, da taka glasba odbija poslušalce. No, mene ne. Pa upam, da nisem edini. Govorim o My Chemical Romance in The Killers.

Ni zime za Eskime

2006-12-11T23:17:00.000+01:00

Nekaj podatkov k fotografiji. Slikano včeraj popoldne okrog 13:30. Temperatura zraka približno 5 stopinj Celzija. Mimohodeči lokalci vsi zaviti v bundah, tale dva junaka pa v kratkih hlačah. Žal mi je, da sem bil na drugi strani ceste in nisem slišal od kod sta. Zdelo se mi je, da slišim angleščino.

P.S. Google me je končno prepričal, da se preselim na beta.blogger. Ker je vse beta (kot vedno), sem za upload tele fotke porabil eno uro in 15 poskusov, drugih večjih razlik še nisem opazil.

Lowroad75

2006-12-10T13:05:00.000+01:00

Po dolgem času sem spet pogledal kaj je novega v mojem najljubšem online stripu. Avstralec Carlos ga objavlja približno enkrat na teden, gre pa za kratke zgodbice iz življenja dveh deklet, piflarja in obsedenega plišastega pujska. Vse se je začelo s ponesrečenim poskusom klicanja demonov...

Tale epizoda je pa ena od najnovejših in po mojem tudi najboljših!

Košček igričarske zgodovine 2

2006-12-09T23:32:00.000+01:00

Med pregledovanjem dogodkov na jutrišnji dan, sem v Wikipediji naletel na tale podatek:

1993 - First release of the videogame Doom.

Vau. A je res že 13 let!? Najbrž ja, saj sem od takrat obdelal že kar nekaj FRPjev in strategij, prebluzil par mesecev na en MMORPGju (Star Wars: Galaxies - skoraj sem postal jedi in skoraj izgubil stik z nevirtualno resničnostjo) in parkrat sesul direktorja na Call of Duty. :)

Za neproduktivno zapravljanje časa pa priporočam sankanje.

Debil!

2006-12-09T14:55:00.000+01:00

Ne morem reči drugače! Našel se je nek debil, ki je na vizitki svoje trgovine z gradbenim materialom natisnil številko mojega mobilnika. Halo!? Saj razumem, da se zgodi napaka v tisku. Ampak da ne pogledaš vizitke preden jo začneš delit naokrog!? Čez teden vse skupaj mirno prenesem, ampak če te pa v soboto ob 8:15 vržejo pokonci, ker bi radi naročili nekakšne cevi... Grrrrr....

Lisey's Story

2006-12-07T22:47:00.000+01:00

Kot dolgoletni fan, sem seveda moral prebrati novega Stephena Kinga z naslovom Lisey's Story. Potem ko sem s prijateljem Štefanom preživel vse od napadov mrtvih hišnih ljubljenčkov, pobesnelih psov, telepatskih zombijev, smrtonosne in ultra nalezljive gripe pa do pustolovščin revolveraša Rolanda, me je njegova zadnja stvaritev razočarala. Bolje rečeno precej razočarala. Zgodba je razvlečena in majava na vseh koncih in krajih. In tisto neskončno spominjanje! Če ste prebrali, veste o čem govorim.

Dobo, razumem, da se je hotel ženi Tabithi nekako zahvaliti za vse kar je z njim preživela, ampak tale poklon se mu po mojem mnenju ni najbolje posrečil. Mogoče sem pa Kinga prerasel? Eh, dvomim. Roman Hearts in Atlantis me je še dobrega pol leta nazaj pošteno navdušil. Druga možnost - mogoče pa Kingu zmanjkuje idej. Hm...

Kitajski fast food

2006-12-03T18:44:00.000+01:00

No, končno smo tudi v Ljubljani dobili pravo kitajsko restavracijo. Saj ne, da jih ne bi imeli že kakšen ducat. Priznam, nekatere med njimi so tudi prav dobre.

Pravo jo imenujem predvsem zato, ker gre za prvo tako kot sem jih navajen iz tujine. Kitajske restavracije v tujini so pač večinoma skromna zadeva s poceni hrano, ki je hitro pripravljena. Ergo fast food.

Iz meni neznanega razloga je kitajska kuhinja v Sloveniji dolgo časa veljala za precej nobel zadevo. Ampak tale kitajski fast food je pa menda prva prava low budget kitajska restavracija v Sloveniji. Najdete jo nasproti glavne avtobusne postaje v Ljubljani. Torej na Trgu OF. Ne morete zgrešiti. Levo od Maistrovega kipa (a se je za to boril!?).

Zaenkrat preizkušene jedi: pečeni rezanci z rakci, pečeni tajski rezanci in solata iz kalčkov. Vse troje precej dobro za malenkot več kot 2000 SIT.

Kako si sesuješ LAN?

2006-11-30T21:47:00.000+01:00

***Vnaprej se opravičujem za morebitno nerazumljivost spodnjega teksta.***

Zadnjič sem se z avtobusom peljal v Kranj. Ker je zjutraj na Celovški gneča in sem imel ravno v naročju laptop, me je prijelo, da bi malo pogledal koliko omrežij je v zraku.

Noro. Kjerkoli sem poskusil, jih je bilo najmanj šest. In vsakič vsaj eno od teh omrežij ni bilo zaščiteno. Super. Gremo malo zastonj surfat... Firewall je itak vklopljen, protivirusni program imam, pa itak bom samo malo surfal. Saj nočem nikomur vdirat v računalnik. Potem pa...

Pridem domov. Se povežem v domače omrežje in hočem nekaj pobrskat po ta velikem računalniku. Ne gre. Network path not found. Halo!? Ampak v omrežju se računalnika vidita. Malo brskam po nastavitvah in vse je videt OK. Tudi medsebojno pinganje je OK.

Malo poguglam in najdem seveda cel kup rešitev. Ampak nobena ni prava. Edino kar mi uspe izvedet je, da se včasih pri gostovanju avtomatsko spremenijo nastavitve za povezovanje v LAN. Guglam še malo bolj, najdem možne spremembe v registryju. Brskam po možnih spremembah registryja. Nič, nada, zip. Obupam.

Še dobro, da imam na obeh instaliran Remote Administrator. Bom pač datoteke med njima prenašal s programom. Ni sicer tako elegantno kot normalen LAN, ampak dela. Poleg tega se mi ne da celega dne zabiti s tem.

Vedno resneje razmišljam o tem, da bi za potrebe prenosnika začel uporabljat Ubuntu. Mogoče se bosta pa računalnika lažje sporazumela prek Sambe?

In memoriam rajnki Jugi

2006-11-29T18:52:00.000+01:00

Glede na datum se spodobi malo obujanja spominov.

Danes ko postajam pionir, dajem castno pionirsko besedo:

da se bom marljivo ucil in delal
in da bom dober tovaris;

da bom ljubil naso samoupravno
domovino, Socialisticno federativno
republiko Jugoslavijo;

da bom razvijal bratstvo in enotnost
ter ideje, za katere se je boril Tito;

da bom cenil vse ljudi sveta;
ki zelijo svobodo in mir!

Košček igričarske zgodovine

2006-11-23T11:16:00.000+01:00

Med surfanjem sem naključno zasledil link o prvi 3D strelski igri, ki nas je obnorela tam nekje 15 let nazaj. Dame in gospodje, naj vam predstavim Wolfenstein 3D.

Hudo! Kakšna grafika. Koliko kock. Pa tako navdušeni smo bili vsi skupaj. Me zanima, če me bodo današnje igre čez 15 let tudi tako zabavale. Spodaj za primerjavo dodajam sličico še iz ene od trenutno aktualnih iger - Call of Duty.

Spet je tu...

2006-11-21T21:05:00.000+01:00

Danes sem pri Tromostovju videl, da že veselo razobešajo novoletne okraske. Že prejšnji teden smo za Mercator snemali spote v katerih oglašujejo poceni božične okraske. Torej je definitivno tu... December namreč.

Sem eden tistih čudakov (menda nas je kar nekaj), ki ga ne marajo preveč. Kar naenkrat bodo spet vsi polni dobrih želja za prihodnje leto. Še posebej tisti znanci, ki jih nisem videl že par let. Želeli mi bodo srečno 2007, medtem ko se bom sam skušal spomniti kako hudiča jim je ime.

Da ne govorimo o vseh prisilnih zabavah. In razpravah o zabavah. In pripravah na njih. Dajte no mir. Najboljše so tiste zabave, ki se zgodijo nepredvideno. Mogoče mi je to ostalo iz študentskih časov. Takrat smo se daleč najbolj zabavali, če smo praznovali dejstvo, da je recimo čisto običajen torek. Sploh pa sovražim idejo, da se moram zabavati prav na določen dan.

Edini plus, ki ga vidim je, da bodo v sivino mesta spet dodali nekaj barv. Pa grajski hrib se bo najbrž spet svetil. Pa turiste bomo spet dobili. Ah, ja... V vsakem slabem je kanček dobrega.
Takole se je lani svetilo Tromostovje

Punčka z Labor

2006-11-18T22:56:00.000+01:00

Spet sem malo za časom in sem skoraj odkril toplo vodo. Še sreča, da sem najprej malo poguglal. Flajer je že zdavnaj pridno nabral nekaj linkov o temle našem duhcu.

Domačini so že strokovno ugotovili, da ni bil duh. Šment! Pa sem bil že vesel, da se bomo uvrstili na svetovni zemljevid za ljubitelje nadnaravnega. Sem si že predstavljal, kako bo po novem v hostlih potekal znameniti predstavitveni dialog.

- Od kod si pa ti?
- Iz Slovenije, v Ljubljani živim.
- U, a to je blizu Labor!? Sej veš, tam kjer je punčka z Labor.

Pa spet nič...

A Song of Ice and Fire

2006-11-16T15:12:00.000+01:00

Tako. Prebral sem še zadnjo od obstoječih knjig v seriji A Song of Ice and Fire. Začel sem nekje maja, ko mi je kolega res toplo priporočil tole serijo. Prva knjiga v seriji, A Game of Thrones, me je takoj prepričala, bolje rečeno, zasvojila.

Zgodovinsko dobro podprt stil pisanja, svet v katerem ni absolutno dobrih ali absolutno slabih likov (čeprav tudi po štirih knjigah še vedno absolutno sovražim Cersei) in ravno pravšnja mera fantazije (ne domišljije!), da vse skupaj ni podobno pravljici, ampak bolj srednjeveškemu epu. Aja, in pohvale pisatelju Georgu R. R. Martinu, ker nihče od glavnih likov ni nedotakljiv. Že v prvi knjigi doživi bralec konkretno presenečenju, ko mu meni nič, tebi nič ubijejo enega glavnih protagonistov. Več pa ne bi pisal, ker nočem kvariti užitka morebitnim novim odvisnikom.

Zdaj pa se pridružujem ostalim džankijem, ki čakajo na novo dozo. Baje bo A Dance with Dragons izšel kmalu. Držim pesti.